Dializni pacienti v popolni negotovosti: 'Na seznamu sem štiri leta, nikoli me nihče ni poklical'

(Patria) - Medtem ko se politika v Bosni in Hercegovini ukvarja sama s seboj, dializni pacienti živijo v popolni negotovosti. Njihova življenja so vsakodnevno ogrožena, premikov pri zdravljenju pa ni. Združenje dializnih in transplantiranih bolnikov Federacije BiH napoveduje proteste, opozarjajoč na predolge čakalne liste in drastično majhno število presaditev.

Med 162 pacienti, ki čakajo na presaditev ledvic v Federaciji BiH, je tudi Agan Đedović, dializni pacient že štiri leta.

– Nikoli me nihče ni poklical glede tega. Potrudil sem se in našel sorodnika, ki mi je lahko darovalec, vendar mi nihče nič ne odgovarja, čeprav sem poslal dokumentacijo, niti ni nihče kontaktiral potencialnega darovalca, da bi preveril, ali je združljiv – je poudaril Đedović.

Člani Združenja so ogorčeni zaradi slabih razmer v dializnih centrih in skoraj popolnega izostanka presaditev. Predsednik Združenja Tomislav Žuljević je posebej izpostavil težak položaj pacientov z jetrnimi obolenji.

– Zadnja presaditev jeter je bila opravljena pred poldrugim letom. Jetra nimajo nobene zamenjave razen kadaverične presaditve, redki pa so tisti, ki imajo živega darovalca. In tudi ti, na žalost, morajo v tujino – je dejal Žuljević.

Za razliko od Federacije je v Republiki Srpski položaj nekoliko boljši. Paciente pošiljajo na presaditve v Belorusijo, Francijo, Italijo in Turčijo, stroške okoli 67.000 dolarjev pa krije Sklad zdravstvenega zavarovanja RS.

– V zadnjih štirih letih je bilo opravljenih okoli 45 presaditev, deseterica ljudi je obdelanih in čaka na klic. Naš sklad vse krije, ne glede na to, ali gre za kadaverično ali sorodno presaditev – je dejal Aleksandar Radun iz Združenja dializnih in transplantiranih ledvičnih bolnikov RS.

Kljub temu mnogi pacienti nikoli ne dočakajo klica. Iz Ministrstva za civilne zadeve BiH sporočajo, da je zavest o pomenu darovanja organov še vedno nezadostno razvita in da transplantacijska medicina temelji na humanosti posameznikov.

– Razumem zaskrbljenost pacientov in se strinjam, da je treba krepiti presaditve, še posebej kadaverične. Najbolj potrebujemo dvig zavesti državljanov glede darovanja organov in razumevanja družin, saj na koncu prav družina odloča o darovanju – je izjavil Jurica Arapović, pomočnik ministrice za civilne zadeve BiH.

Vstop Bosne in Hercegovine v Eurotransplant bi bil velik korak naprej. Ta mreža vsako leto razdeli okoli sedem tisoč organov darovalcev, s čimer bi se znatno povečale možnosti za reševanje življenj najbolj ogroženih pacientov, poroča BHRT.