Deutsche Welle: Litijeva vročica zajela BiH, ekologi zahtevajo odgovore, politika pripravlja teren

(Patria) - Po več kot štirih letih raziskav je bilo ugotovljeno, da se na hribu Majevica nahajajo velike količine litija. Ekologi opozarjajo na škodljivost, lokalni prebivalci zahtevajo odgovore, politika pa že zakonsko pripravlja teren.

Projekt Jadar v Srbiji, oziroma rudarska litija, je bil pred dvema letoma ustavljen po množičnih protestih in pritisku javnosti zaradi strahu pred onesnaženjem.

Vendar pa je v času, ko je mednarodno podjetje Rio Tinto, s sedežem v Londonu, pripravljalo teren za gradnjo rudnika za izkoriščanje litija v Srbiji, 60 kilometrov zahodno že potekalo obsežno raziskovanje na Majevici v sosednji Bosni in Hercegovini, piše Deutsche Welle.

Čeprav je javnost za to izvedela šele nedavno, so državljani in ekološka združenja takoj dvignili alarm, lokalne oblasti pa so napovedale referendum o morebitnem odprtju rudnika pod vznožjem Majevice.

- Če bi kdaj prišlo do odprtja rudnika, moramo vedeti, kakšna tehnologija se bo uporabljala in kako bo vplivala na okolje in zdravje državljanov. Mislim, da bomo dokončno odločitev sprejeli na referendumu državljanov - je dejal načelnik občine Lopare Rado Savić.

V švicarskem podjetju "ArCore AG", katerega podružnica je v Laktaših pri Banja Luki, skoraj 200 kilometrov od Lopar, sporočajo, da je bilo do zdaj vse narejeno v skladu z najvišjimi geološkimi in ekološkimi standardi ter da so vsa raziskovanja na območju občine Lopare zaključena.

- Vse je bilo izvedeno ob strohem spoštovanju zakonske regulative in v skladu z najvišjimi geološkimi in ekološkimi standardi, ki veljajo za tovrstna raziskovanja, tako na lokalni kot na mednarodni ravni - so sporočili iz tega podjetja in napovedali, da imajo vse pogoje za prehod v naslednjo fazo.

- Podjetje izpolnjuje vse pogoje za vložitev vloge za dodelitev koncesije za uporabo tega nahajališča rudnih surovin. Licenco za raziskovanje nahajališč rudnih surovin smo dobili leta 2018, v obdobju od 2020. do 2022. leta pa so sledile tri intenzivne faze raziskovanja. Mineralna sestava nahajališča, ki se raziskuje zadnja štiri leta in pol, vsebuje znatne količine litijevega karbonata, magnezija, kalija in bora - je navedeno v sporočilu.

Pristojno ministrstvo pravi, da še čakajo, glede na to, da vsa dokumentacija glede rezultatov raziskav še ni pripravljena.

- V okviru dosedanjih faz raziskovanja so to opravili in sestavili poročilo. Zdaj je na njih, ali se bodo obrnili na vlado za dodelitev koncesije - pravi za DW minister za energetiko entitete Republika Srpska Petar Đokić.

Surovina prihodnosti, kot jo mnogi imenujejo, ima ključno uporabo pri proizvodnji baterij za električne avtomobile, v medicini, farmacevtski industriji in drugih področjih.

Vendar pa izkopavanje litija in njegova obdelava nista nič kaj nedolžna, opozarjajo iz ekoloških združenj. Sam litij kot element ni škodljiv, vendar njegova nadaljnja obdelava, da bi se pridobila potrebna surovina, spada med največje onesnaževalce ekoloških sistemov.

- Po drugi strani pa bo izkopavanje izvajalo zasebno podjetje, kar je samo po sebi nadvse, saj državljani od tega ne bodo imeli nič, prav tako ne Republika Srpska, saj so koncesijske dajatve mizerno nizke - pravi Tihomir Dakić iz Centra za varstvo okolja in dodaja, da je simptomatično tudi pretirano zanimanje tujih veleposlaništev v BiH za te procese.

- Seveda, zasebno podjetje, če dobi koncesijo in izpolni pogoje, lahko dela. Vendar, za zdravje čigavih otrok. Kaj od tega ima proračun RS, državljani Loparja in vseh drugih krajev v BiH, ki so postali rudnik za Evropo. Tu gre za domače mednarodno združeno podjetje - trdi Dakić in kot primer navaja obiske ameriškega, britanskega in norveškega veleposlanika pred nekaj meseci v podjetju "Adriatic Metals", ki se ukvarja z raziskovanjem in izkoriščanjem rudnih virov, cinka in svinca na območju občine Vareš.

Obiskovalci so bili, kot so takrat poročali mediji, "navdušeni nad gospodarskim preporodom Vareša".

- Trideset združenj je po tem poslalo pismo veleposlanikom v BiH in še nismo dobili odgovora. Vmes smo od norveškega veleposlanika dobili precej odprte kritike, od kod nam pravica, da se pritožujemo, ko pa delamo projekt združenja za varstvo okolja, ki ga oni financirajo - pravi Dakić in dodaja, da se tako vrže povsem druga luč na interese pri izkopavanju v BiH.

DW je iskal odgovore tudi v Varešu, kjer deluje več sto aktivistov in že vrsto let opozarjajo na škodljivo delovanje domačih in tujih podjetij, ki grobo izkoriščajo.

Ena od njih je Hajrija Čobo, ki jo je omenjeno podjetje tožilo za razžalitev. Tožba je sledila nekaj dni po tem, ko je Sekretariat Bernske konvencije ustavil dela na izkoriščanju, in sicer na podlagi tožbe, ki jo je ona vložila lani.

Ona pravi, da tuji predstavniki v BiH ne izvajajo subtilnega, temveč odprtega pritiska na domače oblasti.

- Utrujeni smo od tega hinavščine in strahopetnosti domačih politikov. Kadar koli se komu na domačem terenu v tem smislu ugovarja, imate skupinske obiske in podporo tem osebam - pravi Čobo.

Prebivalci Loparja imajo različna mnenja o možnosti odprtja rudnika na tej lokaciji.

- Sem proti. Vrtine so globoke 100-200 metrov. Podzemna voda teče do Save in Drine. Onesnaženo je. Če naleti na svinec ali plin, ni več ne ljudi ne živali - pravijo nekateri, drugi pa dodajajo: „Vsi bi morali to sprejeti in da država gre naprej. Tudi občina Lopare. Ker nimamo drugih prihodkov razen rudnika".

Odprtje rudnika bi bilo pogubno ne le za Majevico, ampak tudi za širšo okolico, pravi za DW Snežana Jagodić Vujić iz Združenja Eko put. Način rudarjenja ne zagotavlja, pravi, da ne bo prišlo do izlivanja onesnaženja v naravo, saj se tu uporabljajo „sodobne tehnologije" z velikimi količinami žveplove in borove kisline, kar vodi do sproščanja kovin v naravo.

- Največji problem pri površinskem pridobivanju litija je pojav atmosferskega onesnaženja, ki je lahko v krogu 200 kilometrov. Ko vstopi v zrak, pomešan s silicijem ali nečim drugim, bomo imeli nagrizanje celotnega ekosistema, nas in živali - pravi Jagodić Vujić in postavlja vprašanje, ali imamo pravico, da svojim potomcem zapustimo onesnaženo zemljo.