Podrobnosti iz sodne dvorane ESČP: 'Grožnje' vojne OHR-ovega odvetnika, čudni argumenti bh. delegacije in hinavščina hrvaške agentke

(Patria) - Zaslišanje pred Velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu v zadevi "Kovačević proti BiH" je v veliki meri spominjalo na bh. politično realnost.

Skupno delovanje OHR-ja, bh. srbsko-hrvaškega političnega bloka in Vlade Hrvaške v smislu ohranjanja obstoječega sistema, ki temelji na etničnem predstavljanju, se je nadaljevalo v sodni dvorani ESČP, piše Istraga.ba.

Formalno bh. delegacija, v praksi pa delegacija bh. srbsko-hrvaškega političnega bloka, ki je obvladal najpomembnejše institucije države, zastopnik visokega predstavnika Christiana Schmidta in agentka Vlade Hrvaške so sodnike Velikega senata pol ure prepričevali, da je Slaven Kovačević največja težava BiH, ki je s prijavo na sodišče nameraval začeti novo vojno v BiH.

Bilo je popolno sinhronizirano delovanje treh vpletenih dejavnikov. Medtem ko je bh. agentka Monika Mijić porabila čas za dokazovanje, da je Slaven Kovačević Hrvat, in hrvaška agentka Štefica Stažnik obtoževala vlagatelja, da ima skupaj z Demokratsko fronto politično agendo uničenja položaja konstitutivnih narodov, je zastopnik OHR-ja Timothy Otty sodnikom "grozi" s "krhko in občutljivo" situacijo v BiH, ki bi lahko privedla do nestabilnosti, pri čemer je omenil rusko agresijo v Ukrajini.

Tri ekipe so najmanj časa porabile za dokazovanje, da v Bosni in Hercegovini ne obstaja diskriminacija, ki temelji na etnični privilegiranosti, saj je to pretežko, temveč so si prizadevale dokazati, da Kovačević kot posameznik ni diskriminiran, ker se je nekoč poprej izrekel kot Hrvat. Ko so to tudi poskusili, je izpadlo komično.

Agentka Mijić je v nekem trenutku dejala, da ima Kovačević kot nekdo, ki se ne izreka kot pripadnik konstitutivnih narodov, prednost/privilegij v primerjavi s prebivalci RS, ker se iz FBiH v Predsedstvo BiH izvolita Hrvat in Bošnjak ter deset delegatov v državni Dom narodov, v RS pa en član Predsedstva Srb in samo pet delegatov.

Zanimivo bi bilo slišati, kaj menijo predstavniki HDZ-ja o tem argumentu, saj se postavlja vprašanje, ali imajo Hrvati privilegij, da lahko glasujejo tudi za bošnjaškega kandidata v Predsedstvu? Ali morda privilegij, da lahko aktivno vplivajo na izvolitev desetih delegatov v državni Dom narodov. Ali HDZ s svojim vztrajanjem pri reformi Doma narodov, kjer bi hrvaški volivci izvolili le pet delegatov, poskuša odvzeti to privilegij?

Po drugi strani je agentka Stažnik sodišče opozorila, da gre za politično vlogo, čeprav je samo vztrajanje Hrvaške pri sodelovanju v postopku storjeno z namenom doseganja in ohranjanja političnega vpliva Zagreba v Bosni in Hercegovini.

- Prosimo, da to vlogo prepoznate takšno, kot je. Orodje za doseganje specifičnih političnih ciljev. Gre za promocijo politične agende z namenom rekonstrukcije bh. ustavnega okvira, da bi zmanjšali ali potencialno izničili koncept konstitutivnih narodov v volilnem sistemu - je dejala Stažnik.

Prav tako je trdila, da mora biti dogovor v BiH dosežen med političnimi silami v sami državi, ne z vplivom zunanjega dejavnika. Hkrati pa se je premier Hrvaške, ki ga Stažnikova predstavlja, hvalil, da se vmešava v notranje procese v BiH in da je to celo malo v primerjavi s tem, kaj bi storil kdo drug.

Hkrati, medtem ko so agentke BiH dokazovale, da je Kovačević Hrvat in da s tem njegova aktivna volilna pravica ni ogrožena, je Stažnikova trdila, da so Hrvati kot narod ogroženi v Bosni in Hercegovini.

Največjo hinavščino pa je pokazal Christian Schmidt. Manj kot 24 ur po tem, ko je njegov odvetnik na sodišču sodnikom grozil z vojno, da bi ohranil prevlado sosedov v BiH, je visoki predstavnik reševal državne kulturne institucije, ki jih ne bi bilo treba reševati, če prevlade, o kateri govorimo, ne bi bilo.