Deseti oktobar - Svetovni dan duševnega zdravja

(Patria) - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobra, Inštitut za zdravje in varnost hrane Zenica poudarja, da s smernicami in postopki dela v vzgojno-izobraževalnih ustanovah podpira varnejše bivanje učencev in učiteljev v šoli med poukom, ter se s tem trudi zaščititi njihovo zdravje in preprečiti širjenje epidemije v šolskih ustanovah.

Novo šolsko leto se je začelo, učence in pedagoško osebje pa so v tem šolskem letu pričakali novi izzivi, ki zahtevajo veliko energije in prilagajanja. „Online“ pouk, pouk v skupinah, spremljanje pouka z maskami, omejeno gibanje, so vsi novi elementi, ki jih je prinesel čas pandemije COVID-19.

Normalno je, da vse okoliščine, ki nas obkrožajo, vplivajo na naše duševno zdravje. Povsem normalno je, da se včasih počutimo tesnobno, izolirano, razočarano in zmedeno, poudarjajo strokovnjaki iz INZ-ja.

Strokovni sodelavec INZ-ja s področja duševnega zdravja, diplomirani psiholog in „gestalt“ psihoterapevt Esmin Brodlija pravi, da Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot stanje blaginje, v katerem posameznik uresničuje svoje potenciale, se lahko spopada z običajnimi življenjskimi stresorji, lahko dela produktivno in plodno ter je sposoben prispevati k skupnosti.

- Profesionalci, ki nudijo pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, so zdravnik, psihiater, psiholog, psihoterapevt, socialni delavec, medicinski tehnik in medicinska sestra v Centru za duševno zdravje, pa tudi delovni terapevti in socialni delavci, med drugim poudarja Brodlija v svojem sporočilu ob svetovnem dnevu duševnega zdravja in dodaja, da vse te osebe v domovih zdravja, bolnišnicah, centrih za boj proti odvisnosti, centrih za socialno delo, centrih za duševno zdravje ter nekaterih nevladnih organizacijah skrbijo za celotno prebivalstvo in mu pomagajo.

Brodlija opozarja, da grožnja novega koronavirusa COVID-19 dodatno povečuje strah in negotovost ter nevarnost ogrožanja duševnega zdravja.

- V takšni situaciji je normalno, da se počutite žalostno, živčno, zmedeno, prestrašeno in jezno, vendar ni potrebe po pretiranem strahu, ki bi nas lahko preplavil in vodil v poslabšanje psihičnega statusa in nepremišljena ravnanja, dodaja Brodlija.

Priporoča, da se pogovarjate z „osebami, ki jim zaupate“, katerim morate povedati, kako se počutite. Prav tako poziva, da če opazite, da ima druga oseba težave, je ne zasmehujte, temveč poskusite govoriti z njo o tem in „aktivno poslušajte“.

- Zelo pomembno je, da prakticirate tehnike sproščanja, relaksacije, športne aktivnosti, poslušate glasbo, se naučite tehnik samopomoči, pravi Brodlija.

Čeprav še vedno živimo v okolju stigme in predsodkov, govorjenje o svojih občutkih, čustvih in dogodkih, ki nam povzročajo stres, ne bi smelo predstavljati dodatne težave.

Ne bi nas smelo biti sram poiskati in prisluhniti nasvetom strokovnjakov s področja duševnega zdravja ali se jim osebno obrniti, če imamo težavo, ki je ne moremo rešiti sami.