Deset ministrov Vlade FBiH sprejelo odločitev o minimalni plači 1.000 KM, o Mijatovićev predlogu so na seji izvedeli šele naknadno

Piše: Amra Vrabac

Slika pove več kot 1000 besed. Tako bi se lahko najkrajše opisala zadnja seja Vlade Federacije BiH, ki je potekala 30. decembra 2024 in na kateri je "skozi iglene uši" sprejeta odločitev o minimalni plači 1.000 KM. Bila je to nepričakovana odločitev Vlade FBiH, oziroma Vojina Mijatovića ob podpori Nermina Nikšića.

Pred sejo Vlade je potekala seja Ekonomsko-socialnega sveta. Po tem, ko ni bil sprejet predlog delodajalcev, da skupna prejemka delavcev v letu 2025 ne more biti nižja od 1.200 KM, ter da se zagotovi izplačilo neobdavčenega dela kot spodbuda delodajalcem za povečanje plač zaposlenih do zaključka fiskalne reforme, je na sejo z novim predlogom prišel Vojin Mijatović.

Eden od predstavnikov sindikatov v ESV trdi, da se je vse odigralo v nekaj minutah. Toda o Mijatovićem predlogu se ni glasovalo. To bo potrdil tudi zapisnik seje, zato ni jasno, zakaj se v javnosti navaja, da je bilo glasovanje. Tudi v sami odločitvi o minimalni plači piše, da je bila sprejeta v posvetovanju z ESV.

Mijatović je, po trditvah udeleženih na sestanku, vstopil na sejo in rekel: "To je naš predlog 1.000 KM minimalne plače, ima kdo kaj za povedati?"

In medtem ko so se ostali udeleženci gledali med seboj, je Mijatović zapustil ESV in predlog uvrstil na dnevni red Vlade.

Da tudi ostali člani Vlade niso vedeli, kaj jih čaka na seji, potrjuje tudi prepisovanje enega člana ESV z enim ministrom NIP v Vladi, ki v tistem trenutku, pred samo sejo Vlade FBiH, še ni vedel za predlog, ki ga je Mijatović uvrstil na glasovanje.

Seje se je udeležilo le deset ministrov od 17 članov Vlade FBiH. To so bili Vojin Mijatović, ki je nadomeščal premierja Nermina Nikšića, Toni Kraljević (HDZ), Vedran Škobić (HDZ BiH), Sanja Vlaisavljević (HDZ BiH), Adnan Delić (NIP), Kemal Hrnjić (NIP), Ramo Isak, Vedran Lakić (SDP), Nedžad Lokmić (SDP), Željko Nedić (HDZ BiH).

Na seji ni bilo ministrov iz Naše stranke Amira Hasičevića ali Nasihe Pozder, kot tudi ne ministra za zdravje Nediljka Rimca, ki je dalj časa na bolniškem dopustu. Manjkalo je še nekaj ministrov iz HDZ in SDP.

Odločitev o minimalni plači je bila objavljena že 31. decembra v Uradnem listu FBiH in njena uporaba se je začela.

Šele naknadno sta Nikšić in Mijatović začela s pojasnili in obljubljanjem subvencij za obrtnike, mala in srednja podjetja. Vendar pa niti proračun FBiH ni bil sprejet, niti ni natančno določen sistem dodeljevanja subvencij, odločitev o minimalni plači pa je že v veljavi. O zmanjšanju prispevkov in drugih obremenitev na plačo, ki so na bremenu delodajalcev, se govori v prihodnosti.

Zmedena je tudi poslovna skupnost, oglasilo se je tudi Vijeće stranih investitorjev po nepričakovani odločitvi Vlade. Zanimivo je, da je Vlada FBiH na hitro utihnila glede sprejete Uredbe o izplačilu pomoči zaradi povečanih življenjskih stroškov, ki jo je razglasila za zaupno, in ki je natančno določala, da prejemki delavcev ne smejo biti pod 1.200 KM, kot so to predlagali tudi delodajalci. Vendar pa predlog delodajalcev ni bil sprejet, Uredbo pa je nadomestila odločitev o minimalni plači brez kakršnih koli analiz trga in projekcij na celotno gospodarstvo in delavce.

Vendar pa je Vlada s tesnim kvorumom izglasovala odločitev, katere posledice bomo šele videli. O koristih za delavce je težko govoriti. Cene so vse višje, napovedujejo pa se tudi nova podražitev prav zaradi rasti minimalne plače. Zato bo sreča delavcev zaradi povečanja plače izginila že ob prvi januarski nakupovalni akciji.

V najavi so odpovedi, povečanje sive ekonomije, zmanjšanje poslovanja, prenos podjetij v entiteto RS zaradi manjših obremenitev na plačo. Prve učinke bomo videli že v začetku februarja in takrat bomo vedeli, kdo je imel prav, Vlada ali delodajalci.