Der Standard: Neutemeljene trditve o 'islamizaciji' izkrivljajo podobo BiH v Washingtonu

(Patria) - Ameriški politični svetovalec Max Primorac, povezan s konservativno Heritage Foundation in načrtom "Project 2025", širi neutemeljene trditve o domnevni islamizaciji Bosne in Hercegovine, opozarja Der Standard.

Ta avstrijski list take narative ocenjuje kot politično motivirane in utemeljene na netočnih prikazih resničnosti, poroča N1.

Primorac je v besedilu, objavljenem v Washington Timesu, trdil, da Sarajevo postaja "vse bolj ekstremno", navajajoč, da ženske vse pogosteje nosijo marame in nikabe, ter da mošeje, financirane iz zalivskih držav, prevladujejo v mestu.

Vendar Der Standard poudarja, da večina žensk v Sarajevu ne nosi marame, medtem ko so ženske, ki nosijo nikab, večinoma turistke iz arabskih držav, ne pa lokalno prebivalstvo.

List opozarja, da so narativi o domnevni "islamizaciji" Bosne in Hercegovine prisotni že od obdobja pred vojno 1992–1995, ko so bili uporabljeni za spodbujanje sovraštva do muslimanov.

Dalje navaja, da se Primorac, ki izvira iz Hercegovine, povezuje s političnimi krogi, ki zagovarjajo ustanovitev tretje entitete s hrvaško večino, kar kritiki vidijo kot grožnjo dodatne etnične delitve države.

Podpredsednik RS Ćamil Duraković je izjavil, da je besedilo, ki ga je objavil Primorac, "politično motivirano" in da poskuša redefinirati značaj Bosne in Hercegovine skozi prizmo globalnega strahu pred političnim islamom. Poudaril je, da verski simboli ne predstavljajo dokaza islamizacije, opozarjajoč, da so tudi pravoslavne in katoliške skupnosti po vojni okrepile svojo javno prisotnost.

"Primorac tudi netočno trdi, da so Hrvati, ki predstavljajo približno 15 odstotkov prebivalstva, diskriminirani v Bosni in Hercegovini, čeprav so v nekaterih institucijah celo nadpovprečno zastopani. Prav tako navaja, da so Hrvati edina prozahodna skupina v državi.

Vendar je raziskava iz leta 2023 pokazala, da imajo bosanski muslimani, oziroma Bošnjaki, največjo podporo članstvu v Natu – 85 odstotkov, medtem ko imajo Hrvati približno 63 odstotkov. Podpora članstvu v EU je prav tako najvišja med Bošnjaki", piše Der Standard.

Strokovnjak za jugovzhodno Evropo Florian Bieber pojasnjuje, da so demografske spremembe v Sarajevu predvsem posledica vojne in prisilnih migracij, ne pa verske transformacije. Opozarja, da so mnogi Srbi zapustili mesto po vojni pod političnim pritiskom lastnih voditeljev.

Po popisu prebivalstva iz leta 2013 Bošnjaki predstavljajo 77,4 odstotka prebivalstva Sarajeva, vendar mesto še vedno ostaja večetnično.

Bieber tudi poudarja, da je vpliv islamskih držav v Bosni in Hercegovini po vojni ostal omejen. Ne obstaja pomembna šiitska skupnost, niti Iran nima močnega političnega vpliva v državi. Islamska skupnost v BiH, ki ima dolgo institucionalno tradicijo, si prizadeva ohraniti svojo avtonomijo in se upreti radikalnim interpretacijam vere.

Trditve o "islamizaciji" se pogosto povezujejo z rastjo turizma iz muslimanskih držav. Vendar statistični podatki kažejo, da so turisti iz zalivskih držav predstavljali manj kot deset odstotkov od skupno 1,3 milijona obiskovalcev BiH v letu 2024. Sarajevo hkrati privablja veliko število obiskovalcev iz Evrope in drugih delov sveta, zlasti med Sarajevskim filmskim festivalom.

Der Standard kritizira širši trend, v katerem se verska identiteta muslimanov v BiH pogosto predstavlja kot varnostna grožnja, medtem ko se nacionalizem, povezan z drugimi verskimi skupnostmi, redkeje problematizira. Tak pristop, opozarja list, prispeva k izkrivljenemu razumevanju družbene resničnosti države.

"Kljub vojnim travmam tradicija sobivanja in medsebojnega spoštovanja v Sarajevu še vedno obstaja. Prebivalci različnih ver si še vedno čestitajo ob verskih praznikih, kar kaže, da večverski značaj mesta ni izginil, kljub političnim narativom, ki trdijo nasprotno", se zaključuje v besedilu Der Standarda.