Der Standard: Čovićev HDZ ima podporo Rusije pri spremembah volilne zakonodaje BiH

(Patria) - Ta teden se začenja nov krog pogajanj o reformi volilne zakonodaje v Bosni in Hercegovini, ki sta ga sprožila Evropska unija in Združene države Amerike.

Doslej pogajanja niso prinesla nobenih rezultatov, piše avstrijski “Der Standard“.

Poleg tehničnih sprememb, ki preprečujejo prevare in ne zahtevajo ustavnih sprememb, želi hrvaški nacionalistični HDZ zagotoviti, da v prihodnje le eden od njegovih poslancev lahko sedi v Predsedstvu države kot hrvaški član, navaja avstrijski časnik.

Bošnjaške in hrvaške člane državnega Predsedstva neposredno izbirajo državljani Federacije, srbskega člana pa Republika Srpska.

HDZ kritizira, da hrvaškega člana izbirajo tudi nehrvati. Sedanjo funkcijo opravlja socialdemokratsko usmerjen “nenacionalist” Željko Komšić, ki so ga izbirali “nenacionalisti” v Bosni in Hercegovini. Ustava BiH predvideva, da v državnem Predsedstvu sedi bošnjaški, hrvaški in srbski predstavnik.

Vendar pa te predstavnike lahko izbirajo vsi državljani BiH – ne glede na to, ali pripadajo kakšni etnični skupini ali ne. “De facto“ trenutno srbskega člana izbirajo Srbi, bošnjaškega člana Bošnjaki, hrvaškega člana pa ne izbira večina Hrvatov.

Čeprav to ne predstavlja diskriminacije in je ustavno, za mnoge Hrvate ostaja politično nesprejemljivo.

HDZ je opustil prejšnji predlog, da se oblikujejo “ad hoc” volilne enote. To bi pomenilo, da bi hrvaškega predstavnika morali izbirati predvsem tisti, ki živijo na območjih z večinsko hrvaškim prebivalstvom.

Nova nemška vlada, kot tudi stara, je jasno dala vedeti, da glede na obstoječo etnopolitično sestavo države dodatna etnična segregacija ne bo podprta. “Ad hoc” volilne enote bi tudi kršile Ustavo Bosne in Hercegovine.

Zdaj HDZ predlaga, da se po tem, ko bodo člani državnega predsedstva izbrani s strani državljanov, ti “potrdijo” v Domu narodov.

Hrvaški član Predsedstva bi moral dobiti tudi podporo večine delegatov v hrvaškem klubu Doma narodov. Po tem modelu bi se izbira državljanov lahko naknadno “popravila” in Komšić ne bi imel nikakršnih možnosti.

Najmočnejša bošnjaška stranka SDA je že izjavila, da ta model nikakor ne bi ustrezal evropskim vrednotam. Prejšnje volitve državljanov bi bile takrat farsa, navaja “Standard”.

Vendar pa bi se SDA in HDZ lahko dogovorila, da dva člana Predsedstva (bošnjaškega in hrvaškega) v prihodnje izvoli zvezni parlament. Toda takrat bi srbskega člana Predsedstva moral izbirati tudi parlament v Republiki Srpski.

Vodja največje srbske nacionalistične stranke SNSD-a Milorad Dodik je ta predlog zavrnil. Zato se kompromis v celotni zadevi zdi malo verjeten.

SDA zahteva tudi deblokado Doma narodov v Federaciji kot del celotne rešitve. HDZ tam že leta vlagajo veto na zakone in zavračajo oblikovanje nove zvezne vlade. HDZ želi zagotoviti izpolnitev svojih drugih zahtev.

Do zdaj se je na pogajanjih o volilni zakonodaji le en dan razpravljalo o možnostih ponovnega delovanja zveznega parlamenta. SDA bi želela, da se v Domu narodov omeji možnost veta, da bi se zagotovilo boljše delovanje.

Stav pogajalcev iz EU in ZDA je naletel na kritike s strani državljanov BiH kot “enostranski”. Posebej je bila kritizirana Angelina Eichhorst iz Evropske službe za zunanje delovanje, ker predvsem podpira stališča HDZ-a.

To ima lahko povezavo tudi s tem, da HDZ že leta uspešno poskuša vplivati na BiH preko sestrinske stranke na Hrvaškem. HDZ s Hrvaške je del močne Evropske ljudske stranke in je s svojim lobiranjem vplival tudi na druge evropske stranke.

Vmešavanje iz sosednje države

Nejasno je, zakaj se Hrvaška sploh vmešava v zadeve sosednje države, čeprav se hrvaški premier Andrej Plenković obnaša veliko bolj zmerno in “evropsko” kot hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Daytonski splošni okvirni sporazum – ki sta ga podpisali tudi Hrvaška in takratna Zvezna republika Jugoslavija (danes Srbija) – zahteva “da pogodbenice še posebej v celoti spoštujejo suvereno enakost, spore rešujejo mirno in se vzdržijo kakršnega koli delovanja proti politični neodvisnosti Bosne in Hercegovine“.

Pozivanje na suverenost in politično neodvisnost se zdi relevantno za trenutno situacijo. Zato, ker se načelo še posebej nanaša na pravico Bosne in Hercegovine, da izbere politični sistem brez kakršnega koli vpletanja druge države. Nejasno je tudi, zakaj EU dopušča Hrvaški intervencijo.

Zaskrbljenost HDZ-a v BiH ne podpira le sosednja Hrvaška, temveč tudi ruska vlada, ki podpira tudi druge nacionaliste v jugovzhodni Evropi.

V vsakem primeru o idejah za spremembo volilne zakonodaje in ustave, ki so jih predstavile stranke, razen HDZ-a, na pogajanjih EU in ZDA ni bilo niti razprave. Vendar pa je SDA pod pritiskom ameriške vlade, da pristane na kompromis.

Po drugi strani pa je izgubila glasove na prejšnjih volitvah in zagotovo se ne želi pojaviti kot “izdajalka” svojim privržencem.

Nacionalistične stranke pa zahtevajo, da se izvedejo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, saj v BiH Judje, Romi, pripadniki drugih manjšin in tisti državljani, ki se ne čutijo pripadnike nobene etnične skupine, ne smejo kandidirati za določene funkcije.

Nekateri poslanci v Evropskem parlamentu prav tako zahtevajo, da se najprej izvedejo te sodbe Evropskega sodišča in da se EU in ZDA osredotočita nanje, ne na zahteve HDZ-a, zaključuje “Standard”, poroča SB.