(De)politizacija korone in izredne razmere v RS

Izredne razmere v Republiki Srpski so stopile v veljavo. V praksi to pomeni, da Narodna skupščina pri odločanju ne bo več sodelovala, temveč bo vse prešlo v roke predsednika RS, Željke Cvijanović, čigar odločitve bodo imele zakonsko moč. Prav tako bodo morale vse te odločitve po prenehanju izrednih razmer preiti skozi postopke v parlamentu. 

Ni kontrolnih točk

Glede meje se ne bo nič spremenilo, še posebej ne glede medentitetske črte in špekulacij, da bi RS lahko vzpostavila kontrolne točke na tej črti s Federacijo BiH. To je bil eden od razlogov za napoved blokade bošnjaških politikov v RS, ki so zahtevali zagotovila, da ne bo prepovedi prečkanja entitetske črte, da ne bi ogrozili življenja povratnikov v RS. V praksi se ne bi smelo zgoditi nič bistvenega, razen v smislu, da imajo vse sprejete odločitve zakonsko moč in jih sprejema ena oseba, predsednik RS, piše Deutsche Welle.

RS je dala zagotovila, pravi poslanec kluba Zajedno za BiH v Narodni skupščini RS, Edin Ramić. Prav tako pravi, da so bile odpravljene dvomice, ki jih je imela povratniška populacija, da ne bo postavljenih policijskih kontrolnih točk na medentitetski črti.

 “Dobili smo zagotovilo, da se nič od tega ne bo zgodilo, temveč da bo storjeno vse za zaustavitev širjenja okužbe, da bodo institucije čim hitreje delovale, da bodo hitreje nabavljale opremo, da se bodo ti postopki pospešili”, pravi Ramić in spominja, da morajo vse odločitve, ki jih sprejme predsednik RS med izrednimi razmerami, po vsem tem preiti vse postopke, vključno s Klubom Bošnjakov, piše DW.

Večji problem kot kontrolne točke

Večji problem je neobstoječe sodelovanje med vsemi ravnmi oblasti v BiH, pa tudi postavljanje ljudi na ključne položaje samo zaradi politične primernosti. Stroka je potisnjena vstran, in tisti, ki se pojavijo, govorijo v imenu politike in ne stroke.

"Do danes nisem razumela, da je to tako resna situacija. Bolj sem bila osredotočena na gospodarske dejavnosti in zaščito gospodarstva. Danes sem spoznala, da je v ospredju zdravstvo, da je na drugem mestu gospodarstvo…”, je dejala 18. marca Jelka Milićević, namestnica premierja Federacije Bosne in Hercegovine, zvezna ministrica za finance in poveljnica Zveznega štaba civilne zaščite.

Štab je bil nekaj dni kasneje "prepakiran”, kot je dejal premier Federacije, Fadil Novalić, ker je bil obsežen in ni izpolnil naloge, število članov pa je bilo zmanjšano z 21 na devet. Pri tem v njem ni več predstavnikov Ministrstva za zdravje. Poleg tega je zelo aktiven Štab Kantona Sarajevo, ki deluje neodvisno od zveznega, čeprav sledi najpomembnejšim izdanim priporočilom.

Vendar je absurdnost nemožnost sklicevanja sej zveznega parlamenta, da bi se sprejele nujne odločitve, ker je štab Kantona Sarajevo prepovedal zbiranje več kot 20 oseb. Glede na to, da se parlament nahaja v Sarajevu, bi edina rešitev bila sklicevanje sej izven kantona, vendar je jasno, da se to ne bo zgodilo, temveč bo Vlada FBiH, kot doslej, prevzela vlogo parlamenta. 

Sužnji politike

Tudi ostalih devet kantonov ima svoje krizne štabe, ki večinoma sprejemajo odločitve, prilagojene razmeram na območju tega kantona, brez nujnih posvetovanj ali usklajevanja odločitev z zvezno ravnjo.

"BiH je država absurdov. Namesto enotne politike glede te pandemije, ker ne pozna meja ne narodov, še vedno sužnjujemo etničnemu in političnemu načelu. Splošna nevarnost je za vse državljane, ki tu živijo. Da ne govorimo o razlikah med RS in Federacijo”, pravi politični analitik Vehid Šehić.

Niti trajanje policijske ure ni bilo do nedavnega usklajeno v BiH, kar je še en absurd. V Federaciji se je začela ob 18. uri, v RS pa dve uri kasneje, da bi Federacija z odločitvijo zveznega štaba spremenila odločitev in določila trajanje od osmih zvečer do petih zjutraj, kot v RS. 

"V RS imate izredne razmere, kjer je trenutno oblast v rokah predsednika entitete, medtem ko v Federaciji ni tako. Vendar pa je zaradi blokade dela in nemožnosti sklicevanja sej Vlada FBiH dejansko prevzela vso vlogo”, pravi Šehić in poudarja, da je problem v tem, da vse še vedno vodi politika in ne stroka. To še posebej velja za zdravstvo, ki neodvisno deluje v vsakem od desetih kantonov, na ravni entitete in v distriktu Brčko.

Želje eno, realnost drugo

"Imate zvezni zavod, kantonalne zavode, zavod RS, distrikta. Tam ni sinhronizacije. Celo določbe zveznega zavoda so bile v kantonih izvajane drugače. To govori o absurdnosti vsega. Vse bi morali zdaj pustiti ob strani in se skupaj boriti proti virusu. Pomembno je, da so na čelu kriznih štabov najbolj strokovni ljudje. In ne mislim na politike, ampak na epidemiologe in zdravnike, ker jim državljani zaupajo. Na žalost je to drugo naša realnost”, pravi Šehić in navaja, da so edino državljani v vsem tem pokazali odgovornost za razliko od politikov, ki še vedno večinoma gledajo svojo promocijo.

 Svet ministrov BiH je 17. marca sprejel odločitev o ponovni aktivaciji Koordinacijskega telesa za zaščito in reševanje, ki je bilo ustanovljeno že leta 2017. V njem so predstavniki Sveta ministrov, entitetskih vlad in Brčko distrikta, seveda ob tistem "najpomembnejšem”, to je spoštovanju enake nacionalne zastopanosti. Glede na učinkovitost tega telesa, katerega naloga je usklajevanje vseh pristojnih institucij, od lokalnih skupnosti do entitet ter skupnih služb na ravni BiH, je bilo do zdaj narejenega malo. Na njegovem čelu je minister za varnost Fahrudin Radončić, ki je pred dnevi izjavil, da naj vodenje prevzamejo epidemiologi in medicinska stroka.

“Minil je čas politikov”

"Koordinacijsko telo in Krizni štab FBiH morata nujno prevzeti epidemiologi, medicinski strokovnjaki, ki bi lahko odgovarjali na tovrstna vprašanja. Minil je čas, ko so bili v Kriznih štabih politiki, zdaj je na vrsti medicinska stroka”, je dejal Radončić.

Kljub temu je vse v funkciji politike, stroka pa je tam žal le kot sekundarna materija, z nekaj izjemami. O tem je v intervjuju za DW govoril minister za zdravje v Vladi RS in epidemiolog po stroki, Alen Šeranić, ko je odgovarjal na vprašanje, kdo v teh kriznih situacijah dobi prednost pri odločitvah, stroka ali politika.

“Išče se kompromis. In skozi to odločanje glede same izredne situacije politika posluša stroko in to je tisto, kjer se vedno najde ustrezen odgovor. Tako politiki kot stroki je pomembno zdravje državljanov. To ni vprašljivo in v tej smeri se sprejemajo odločitve”, je med drugim dejal Šeranić.