Demografski izzivi: BiH izgubila 400.000 prebivalcev, od leta 2009 negativen naravni prirast, vse starejše prebivalstvo

(Patria) - „Bosna in Hercegovina danes beleži izgubo prebivalstva za približno 400.000 ljudi, ob negativnem naravnem prirastu in množičnem izseljevanju, zlasti mladih. Več kot polovica državljanov, ki izvirajo iz BiH, danes živi v tujini. Politična nestabilnost, občutek negotovosti in ekonomska negotovost dodatno krepijo namero za odhod,“ je bilo povedano na današnji promociji zbornika del „Demografske spremembe v Bosni in Hercegovini od 2013 do 2024 leta“, ki prinaša temeljito analizo ključnih demografskih gibanj v državi v zadnjem
desetletju.

Zbornik sta uredila akademik Mirko Pejanović in prof. dr. Melika Husić-Mehmedović, na Akademiji znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine pa so bili promotorji izdaje prof. dr. Adnan Efendić, prof. dr. Pavle Mijović in akademik Mirko Pejanović, ki so opozorili na nujnost demografskega vprašanja v Bosni in Hercegovini ter poudarili potrebo po opredelitvi trajnostnih javnih politik.

Avtorji iz različnih znanstvenih disciplin so v zborniku analizirali pojave depopulacije, migracij, staranja prebivalstva in nizke rodnosti.

„Naša raziskava kaže, da občine, ustanovljene po Daytonskem sporazumu, ki spadajo med izrazito nerazvite glede na socialno-ekonomske kazalnike, beležijo znatno zmanjšanje števila prebivalcev. Vzroki so večplastni – od kronične brezposelnosti in slabe infrastrukture do pomanjkanja perspektive za mlade. Ti dejavniki povzročajo tako negativen naravni prirast kot izseljevanje, kar ustvarja začaran krog demografske in ekonomske stagnacije. Če se nujno ne okrepijo lokalne skupnosti in ne sprožijo dolgoročni ukrepi za razvoj podeželja, se bodo mnoga od teh območij soočila s popolnim izginotjem prebivalstva,“ je opozoril akademik Mirko Pejanović.

Demografske spremembe niso le statistični podatki – oblikujejo našo prihodnost. Bosna in Hercegovina se sooča z izgubo mladega, izobraženega prebivalstva, kar dolgoročno vpliva na trg dela, zdravstveni sistem in družbeno strukturo, je poudaril prof. dr. Adnan Efendić, posebej opozarjajoč na ekonomske vzroke in posledice migracij ter navajajoč, da so prostorske neenakosti in socialno-ekonomski dejavniki, kot sta brezposelnost in nizke plače, glavni sprožilci odhoda mladih.

„Vprašanje ostanka v državi ni le čustveno, temveč globoko ekonomsko in sistemsko,“ je dodal Efendić.

„Sprememba v strukturi prebivalstva že vpliva na trg dela, staranje populacije in splošno kakovost življenja. Vse bolj so izrazite notranje in sezonske migracije, zato je nujno takoj izvajati aktivne migracijske politike, ki bodo preprečile odhode in spodbudile vrnitev, saj bodo v nasprotnem primeru posledice za družbo in gospodarstvo dolgoročne in resne,“ je sporočil prof. dr. Adnan Efendić.

Po podatkih iz zbornika BiH beleži negativen naravni prirast že od leta 2009, do leta 2022 pa je ta trend dosegel -6,7 na 1.000 prebivalcev. Med letoma 2010 in 2019 je državo zapustilo več kot 400.000 ljudi, pri čemer se najbolj izseljujejo mladi v starosti od 20 do 29 let. Poleg tega se je povprečna starost prebivalstva povečala s 39,6 na 42,5 let, koeficient starosti pa je dosegel 28,4%.

„Brez strateškega pristopa k upravljanju migracij, vključno z razvojem imigracijskih politik, se bomo soočili z demografskim zlomom,“ opozarjajo strokovnjaki in nekateri avtorji publikacije, pri čemer poudarjajo tudi pomen izobraževalnega sistema in trga dela pri demografski obnovi države.

Zbornik poudarja tudi vlogo diaspore in povratnikov pri morebitnem demografskem in ekonomskem okrevanju ter poziva k celovitim ukrepom pronatalitetne politike, enakomernega regionalnega razvoja in podpore mladim družinam.

Promocija je zbrala predstavnike akademske skupnosti, vsi prisotni pa so se strinjali v oceni, da je demografska revitalizacija eden najpomembnejših izzivov sodobne BiH.