Delkić: Rusija je v BiH našla zaveznike v Čoviću in HDZ-ju

Piše: Haris Ljevo

Predsednica Sveta za Bosno in Hercegovino iz Washingtona Ajla Delkić je v intervjuju za novinarsko agencijo Patria govorila o vplivu Rusije na politične razmere v regiji, pomenu čimprejšnjega pristopa BiH k zvezi NATO, podpori, ki jo ZDA nudijo naši državi, in drugih temah.

NAP: V svojih nastopih pogosto poudarjate nevarnost zunanjega vpliva na BiH, predvsem ruskega. V BiH le redki posamezniki govorijo o tem in jemljejo ta opozorila resno. Je mogoče, da ljudje v BiH teh opozoril res ne jemljejo resno, ali gre za kaj drugega?

Rusko vmešavanje v dogajanje v regiji je resničen in dokumentiran pojav, o katerem dnevno razpravljajo analitiki in državni uradniki zunaj BiH. Politični voditelji manjšega entiteta BiH so se približali politiki Kremlja, namesto da bi delali na evroatlantskih integracijah in zahodnih demokratičnih vrednotah.

Dodikova številna srečanja s Putinom v kombinaciji z njegovo delegitimizacijo Bosne in Hercegovine predstavljajo ogromno nevarnost za stabilnost celotne regije. Voditelji BiH morajo biti previdni glede Rusije, saj je Rusija pokazala pripravljenost kršiti mednarodno pravo in uporabljati silo, kot so storili v Ukrajini in Gruziji. Če je ameriško obrambno ministrstvo zaskrbljeno glede tega vprašanja, bi morali biti državljani BiH še bolj zaskrbljeni, saj imajo veliko več za izgubiti.  

NAP: Menite, da bi morala BiH podvojiti vlaganja v obrambo, da bi čim prej vstopila v NATO. Je to v tem trenutku mogoče, glede na to, da ena polovica države ne podpira vstopa države v NATO?

BiH mora več vlagati v svoje obrambne zmogljivosti, da bi s tem pokazala svojo dobro voljo do drugih članic Nata, hkrati pa se bolj odločno in samostojno ukvarjati s svojim položajem v regiji in svetu.  Čeprav je BiH majhna država, je zelo pomembno, da s svojo močjo pokaže svojo zavezanost miru. Velika večina državljanov BiH podpira njeno članstvo v zvezi NATO, s pristopom pa bodo na koncu vsi državljani imeli koristi, saj bo to povzročilo priliv novih naložb in varnejše meje. 

NAP: Odhajajoči član Predsedstva BiH Dragan Čović je posebna zgodba. V vseh svojih javnih nastopih zagovarja vstop v NATO in EU ter se sklicuje na evropske vrednote, medtem ko imamo na drugi strani zelo resne govorice, da skupaj z dolgoletnim partnerjem Miloradom Dodikom opravlja delo za Rusijo in Putina. Kako to pojasnjujete?

Rusija je našla zaveznika v Čoviću in HDZ-ju, ki agresivno lobirata pri ZDA in EU za spremembo volilnega zakona BiH z namenom utrditve etničnih delitev, podobnih kompromisu „tri petine“. Gre za potezo, ki krši demokratična načela in temeljne človekove pravice. Ljudje v BiH se morajo zavedati obstoja takšnih nevarnih poskusov.

Če se državljanom BiH ne zdi način, na katerega politiki vodijo to državo, lahko sprožijo spremembe in zahtevajo več od svojih izvoljenih predstavnikov. Zanimivo je opaziti, da so Dodikovi najbližji politični zavezniki trenutno iste osebe, ki poveličujejo ustaše in s ponosom pojejo Thompsonove izjemno kontroverzne pesmi, ki slavijo zločine nad Srbi v drugi svetovni vojni. 

NAP: Nekoč ste dejali, da sta bili ZDA in BiH skozi svojo zgodovino vedno na isti strani. Kako pripravljene so ZDA zdaj pomagati BiH, da se reši te težke politične krize?

Združene države Amerike so že neštetokrat dokazale, da so pripravljene podpreti evroatlantske integracije BiH in so objektivno najbolj pomagale BiH vojaško, finančno in ekonomsko po agresiji na BiH. Če želimo zagotoviti uspešno prihodnost, moramo prenehati čakati, da nas nekdo reši. Imati svojo državo pomeni odgovornost in velika odrekanja. V demokraciji morajo ljudje prevzeti odgovornost in sodelovati. 

NAP: Zgodba o volilnem zakonu je že dolgo ena glavnih političnih tem v BiH. Spet se vračamo na Čovića in HDZ, ki vsakogar, ki reče, da je državljanska BiH edina prava pot, obtožijo, da je „bošnjaški radikal“, imamo celo izjave, v katerih takšne ljudi označujejo za „teroriste IS“. Kako komentirate takšne pojave?

Dragan Čović želi utrditi obstoječe etnične delitve. To je nedemokratično dejanje, ki krši temeljne človekove pravice. Posamezniku bi moralo biti mogoče glasovati za osebo, ki jo smatra za najboljšega kandidata, ne pa za osebo, ki pripada njegovi ali njeni etnični skupini.

Ajla Delkić v družbi bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona

NAP: Kmalu bo prišlo do zamenjave ameriškega veleposlanika v BiH. Namesto veleposlanice Cormack prihaja gospod Nelson. Kaj lahko pričakujemo, saj Dodik nenehno opozarja, da je Cormack del odhajajoče Obamove administracije, da se bodo stvari zanj in za RS izboljšale, ko bodo na položaje prišli Trumpovi ljudje?

Ameriško State Department je del administracije, od začetka mandata predsednika Trumpa do danes pa so Združene države Amerike izražale močno podporo ozemeljski celovitosti BiH, podporo zgodovinskim dejstvom, kot je genocid v Srebrenici. Trenutna administracija je nedavno uvedla sankcije članu SNSD Nikoli Špiriću zaradi korupcije.

Razmere v RS se bodo izboljšale šele, ko bo njena politična elita prenehala trošiti milijone za drage lobistične firme, ki delujejo proti interesom BiH in državljanov manjšega entiteta, in namesto tega ta denar vložila v namene, kot so infrastruktura, zdravstvo in izobraževanje.

NAP: Septembra so ZDA uvedle sankcije podpredsedniku SNSD Nikoli Špiriću. Sankcije je podpisal državni sekretar Mike Pompeo, človek iz Trumpove administracije. Ali lahko to obravnavamo kot sporočilo Dodiku, da se v odnosu Amerike do BiH ne bo nič spremenilo, ne glede na to, kdo je v ZDA na oblasti?

Državni sekretar Pompeo je poslal močno sporočilo, da so ZDA proti korupciji in da podpirajo ozemeljsko celovitost BiH ter dokumentirana in zanesljivo dokazana zgodovinska dejstva, kot je genocid v Srebrenici.

NAP: Kriza v arabskem svetu, ki se je začela z Arabsko pomladjo leta 2011, je morda na nek način preusmerila pozornost ZDA z BiH. Mnogi pravijo, da bi bila danes situacija v BiH veliko boljša, če se to ne bi zgodilo. Koliko je resnice v takšnih trditvah? 

To ni res. Vojna se je končala pred več kot dvajsetimi leti in BiH je relativno majhna država na svetu, kjer trenutno ni vojnega stanja. Zato ne zahteva toliko pozornosti ZDA. To ni slaba stvar, saj je čas, da državljani BiH začnejo upravljati svojo državo. ZDA trenutno nimajo velikih ekonomskih interesov v BiH, zato je treba privabiti čim več naložb iz ZDA, saj bi to ustvarilo naravni mehanizem, da ZDA ščitijo svoje interese. 

NAP: Številni analitiki, celo bivši visoki predstavniki v BiH, opozarjajo na nevarnost izbruha nove vrste spopadov v regiji. Kako resne so te grožnje in ali lahko res pride do nove vojne, čeprav še niso najdeni posmrtni ostanki vseh žrtev iz prejšnje vojne? 

Menim, da sta retorika in delovanje političnih elit regije takšni, da se povečuje verjetnost novih spopadov. V zadnjih 150 letih je vsaka generacija v BiH preživela eno ali več vojn in izjemno vznemirjujoče je opazovati ponovno oboroževanje Srbije in RS. Z izjemnim pomenom je, da BiH okrepi svoje obrambne zmogljivosti in razmisli o ponovnem uvedbi vojaškega roka, da bi ohranila mir in stabilnost. 

Samo močna obrambna sila zagotavlja mir. Švedska in Švica nista izkusili vojne skoraj dvesto let, in to ne zato, ker sta pacifistični državi, ampak zato, ker imata izjemno močne obrambne zmogljivosti.