Delić za NAP: Schmidtov mandat med geopolitično utrujenostjo, uslugami HDZ-u BiH in povzročanjem nepopravljive škode Bošnjakom

(Patria) - Ravnanje visokega predstavnika Christiana Schmidta je porazno iz številnih razlogov, eden od njih je tudi ta, da Bosna in Hercegovina ni več v fokusu velikih svetovnih centrov moči, meni profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Sarajevu Amel Delić.

V pogovoru za Novinsko agencijo Patria (NAP) profesor Delić pravi, da je, ne glede na to, kako kontraproduktivno trenutno delovanje Ureda visokega predstavnika (OHR) deluje za našo državo, vendarle preveč tvegano, da bi se v tej fazi odpovedali tej instituciji.

- Seveda bi bilo bolj naravno in v skladu z nekaterimi sodobnimi praksami v državah po svetu, da nimamo, pogojno rečeno, kolonialnega upravitelja. Vendar obstaja praizvor vsega, in to je zelo slab odnos velikih svetovnih sil do BiH v času agresije, v smislu določenega embarga na orožje, neprincipielnega delovanja do tistih, ki so napadali suvereno državo.

Na koncu smo prišli v situacijo, da dejansko ni bilo pravega zmagovalca v vojni v BiH, zato je ostal nek nedefiniran status, v katerem smo dobili tudi formalno-pravni okvir, kakršnega ni nikjer na svetu. Še pomembneje, političnim strankam, celo posameznikom, ki so zagrešili vojne zločine in podpirali agresijo na BiH, je bilo dovoljeno nadaljevati delovanje skozi sistem – v policijskih organih, pravosodju, politiki.

Celó nekateri izmed njih so bili ministri in člani Predsedstva BiH, to bi bilo tako, kot da bi po drugi svetovni vojni nekaterim najbližjim Hitlerjevim sodelavcem dovolili nadaljevati delovanje v Nemčiji. Poleg vsega tega nimate svobode pri določanju lastnega ustavnopravnega okvira in vam je vsiljena ustava s številnimi mehanizmi blokad. In v takšnem okolju je bilo povsem naravno, da je bila vzpostavljena nadzorna institucija, kot je OHR – poudarja Delić.

Vendar pa to s seboj prinaša tudi vrsto tveganj – od same osebe, ki bo imenovana na to funkcijo, njenega razumevanja situacije v BiH, kompetenc, pa tudi tistega, kar je veliko pomembneje – njenega odnosa s ključnimi svetovnimi silami, oziroma državami članicami Sveta za implementacijo miru (PIC).

Naš sogovornik poudarja, da v primeru visokega predstavnika Christiana Schmidta, pa tudi nekaterih njegovih predhodnikov, vidimo, da niso imeli dovolj kapacitet, poguma, niti enostranske podpore predvsem svetovnih sil, kot sta ZDA in Rusija.

- Govorim o prvih letih delovanja visokega predstavnika, ko je ves svet vedel, da so bili v BiH storjeni zločini in ko med temi svetovnimi silami ni bilo ravno priljubljeno razmišljati na kakšen retrograden način.

Zdaj se je ozračje spremenilo. Preveč dolgo traja tranzicija v Bosni in Hercegovini, tako da so tudi nekatere od teh svetovnih sil, ki imajo pozitiven namen do Bosne in Hercegovine, izgubile potrpljenje.

Druge svetovne sile so postale pragmatične, zato predvsem gledajo določene ekonomske interese. Tu predvsem mislim na Veliko Britanijo in Nemčijo, ki bolj ekonomsko poskušata gledati na stvari v temelju – navaja Delić.

Lobist HDZ-a BiH

Poudarja, da so drugačni položaji Rusije in Kitajske v primerjavi z obdobjem pred petnajstimi leti, zato je vse to privedlo do oslabitve vira moči, ki ga je imela institucija visokega predstavnika.

- Schmidt se je v tem mandatu odprto postavil kot lobist ene politične strukture – HDZ-a BiH in izvajal določene dejavnosti, ki niso v skladu z mednarodnimi pravnimi standardi in političnimi praksami – poudarja Delić.

Pri tem je ocenil, da je ravnanje Schmidta porazno iz številnih razlogov, pri čemer se je skliceval le na nekatere izmed njih.

- Na žalost je vzrok temu, da so veliki svetovni centri moči izgubili fokus na Bosni in Hercegovini, kar je dalo prostor, da ključno vlogo v teh centrih moči odigrajo nekateri drugorazredni diplomati, ki so bili podvrženi tudi določenemu lobiranju s strani destruktivnih strani v BiH.

Torej, ne govorim zdaj izključno o visokem predstavniku Schmidtu, ampak tudi o nekaterih veleposlanikih ali drugih mednarodnih uradnikih. Konkretno, Schmidt si je dovolil obiskovati določena (pol)zasebna druženja HDZ-a BiH, neprincipielno vsiljevati spremembe Ustave in volilnega zakona BiH.

Nikjer na svetu se to ne počne v letu, ko potekajo volitve, on pa je to storil na volilno noč. Mogoče še nismo dovolj ozaveščeni, da je zacementiral položaj HDZ-a tudi za prihodnje volitve.

Preprosto je, da se bo v prihodnjih volilnih ciklih nemogoče izogniti HDZ-u, glede na politično realnost v Bosni in Hercegovini, obstoječa struktura oblasti v FBiH pa lahko, če si to HDZ zaželi, ostane v tehničnem mandatu še naslednjih deset let – navaja Delić.

Poudarja, da bodo državljani naše države morda šele občutili resnične posledice političkih izsiljevanj HDZ-a, oziroma delovanja visokega predstavnika Christiana Schmidta.

- Ne pozabimo, da se je aktivno postavil v službo proti BiH na Evropskem sodišču v Strasbourgu v primeru "Slaven Kovačević proti BiH", ko je še enkrat promoviral etnične principe, nasprotno vrednotam iz Evropske konvencije o temeljnih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter nasprotno prvostopenjski sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in še šestih drugih prejšnjih sodb.

Torej, vidimo, da tudi zadnja pritožba profesorja Begića gre prav v tem kontekstu, da je dejansko Schmidt zavestno deloval v nasprotju s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, priporočili Beneške komisije, v nasprotju s prakso katerekoli razvite države na svetu, vse v korist HDZ-a in na škodo večinskega naroda in politične volje Bošnjakov v entitetu FBiH.

Odločitve v škodo Bošnjakov

In kar je zanimivo, na noben način ne deluje proti entitetu Republika srbska, razen da je zaradi vrhunca stanja zaradi ravnanja Milorada Dodika deloval pri spremembah Kazenskega zakonika BiH.

Toda na splošno njegov mandat ostaja zaznamovan s tem, da je vse odločitve sprejemal v škodo večine bošnjaškega političnega telesa in v korist hrvaškega političnega korpusa, medtem ko je nevtralno ali naklonjeno gledal na separatistične dejavnosti oblasti v entitetu Republika srbska.

Vsekakor v zgodovini te države ne bo ostal zapisan kot pozitivna figura, ker ji je onemogočil kakršenkoli bistven razvoj. Vidimo, da je favoriziral politično strukturo oblasti, ki je ustavila evropske integracije Bosne in Hercegovine.

Večji del tega mandata so bolj ali manj ustavljene vse pomembne dejavnosti v smislu sodelovanja z Natom, vse to pa zaradi politične klime in pravnega nasilja, ki ga je omogočil Schmidt – pravi Delić.

Spominja, da je OHR definiran s mednarodnim sporazumom in nekaterimi aneksi ter sporazumi, ki so sledili kot posledica tega sporazuma. Zato meni, da se s samimi odločitvami domačih političnih akterjev, oziroma institucij, ta institucija ne bi kar tako ukinila.

- Vendar pa je od same osebe visokega predstavnika veliko pomembneje, kakšno podporo ali kakšne smernice ima v ključnih svetovnih centrih moči in do katere stopnje resnosti v teh pogovorih se gre.

Spomnili se bomo Schmidtovega predhodnika, govorili smo, da bi on lahko bil zadnji visoki predstavnik, da je pasiven, da ne reagira na nekatere pomembne družbene situacije. A nato smo v bistvu dobili slabšega. Podobno bi se lahko zgodilo tudi v primeru Maxa Primorca ali nekega podobnega kandidata.

Kaj je poseben problem, je, da se skozi spretne strategije in lobiranja v pomembnih svetovnih centrih moči vsiljuje zgodba, da je ta država nemogoča, da tu prevladuje islamski fanatizem, da se tu ogrožajo pravice določenih narodov.

A potem, recimo, skozi ameriške lobiste, ki jih ima Dodik, ali skozi delovanje HDZ-a Hrvaške in celotne Hrvaške države v evropskih institucijah, pa tudi skozi določene fundacije ali druge organizacije, se na ključnih mestih predstavlja drugačna slika o stanju v BiH v primerjavi z realnim stanjem.

Pri tem ni ustreznega institucionalnega odziva, bodisi od našega ministra za zunanje zadeve ali Predsedstva Bosne in Hercegovine ali določenega lobističnega ali drugega strateškega delovanja, ki bi te informacije predstavilo na pravilen način.

Tu je treba celo kritizirati akademsko skupnost, ki je nezadostno aktivna, še posebej zunaj okvirov Bosne in Hercegovine, pri predstavitvi argumentov o agresiji, Daytonskem obdobju in o aktualnem trenutku. To daje prostor določenim skupinam, da to izkoristijo in stanje predstavijo na način, ki je škodljiv za našo državo Bosno in Hercegovino – zaključuje Delić v pogovoru za NAP.

(D.K.)