Delegacija Nacionalne obrambene univerze Pakistana obiskala Mednarodni univerzitet v Sarajevu

(Patria) - Delegacija Nacionalne obrambene univerze Pakistana (National Defence University – NDU) je danes, 9. maja 2025, obiskala Mednarodni univerzitet v Sarajevu.

Delegacijo je vodil brigadni general oboroženih sil IR Pakistan, Bakhti Baidar Wali Lone.

Domačina obiska sta bila prorektor IUS-a Tarik Namas in doc. dr. Hamza Preljević, koordinator študijskega programa Politične vede in mednarodni odnosi ter direktor Centra za balkanske študije.

V svojem nagovoru je dr. Preljević izrazil iskreno zahvalo Pakistanu in se spomnil njegove dosledne podpore Bosni in Hercegovini med vojno v 90. letih in po njej.

"Pakistan, kot bratska država, zavzema posebno mesto v naših srcih. Nikoli ne bomo pozabili podpore, ki ste jo nudili Bosni in njenim državljanom v naših najtežjih trenutkih," je dejal.

Med moderiranjem seje je dr. Preljević potegnil vzporednice med geopolitičnimi izzivi, s katerimi se soočata obe državi, obsodil napad na Pakistan in poudaril skupno izkušnjo soočanja z zunanjimi pritiski kljub prizadevanjem za normalizacijo regionalnih odnosov.

V svojem izlaganju je predstavil kratek zgodovinski pregled povojne poti Bosne in Hercegovine, ob tem pa se je spomnil uničujoče vojne, ki je sledila razglasitvi neodvisnosti in pristopu k Združenim narodom leta 1992. Poudaril je hude zločine, storjene med vojno, in izzive, ki še vedno izhajajo iz izjemno kompleksne in decentralizirane politične strukture, vzpostavljene z Daytonskim mirovnim sporazumom. Govoril je o zunanjepolitičnih prioritetah Bosne in Hercegovine ter poudaril pomen članstva v zvezi NATO, pri čemer je poudaril, da "zagotavlja prepotrebna varnostna jamstva v krhkem in nepredvidljivem regionalnem kontekstu".

Akademsko predstavljanje se je nadaljevalo z vrsto strokovnih izlaganj profesorjev IUS-a, ki so ponudili globlji vpogled v notranje in zunanjepolitične izzive Bosne in Hercegovine.

Prof. dr. Mirsad Karić je predstavil podroben pregled političnega in ustavnega sistema Bosne in Hercegovine ter poudaril kompleksnost in izzive trenutne institucionalne ureditve. Pojasnil je, kako je Daytonski mirovni sporazum vzpostavil decentralizirano strukturo, ki je sestavljena iz dveh entitet, desetih kantonov in Brčko distrikta. Karić je opozoril na težave, ki jih takšen sistem predstavlja za učinkovito upravljanje, sprejemanje odločitev in izvajanje reform. Govoril je tudi o vlogi Ustavnega sodišča in pogostih političnih blokadah, ki jih povzročajo etnonacionalni veta, kar ovira evroatlantske integracije države.

Doc. dr. Mirza Ljubović se je osredotočil na vprašanje secesionizma in sporno naravo pravice do samoodločbe znotraj ustavnega okvira Bosne in Hercegovine. Kritično je analiziral pravne in politične posledice secesionistične retorike, zlasti tiste, ki prihaja iz Republike srbske. Ljubović je poudaril, da takšen diskurz predstavlja grožnjo suverenosti in ozemeljski celovitosti države ter spodkopava duh Daytonskega sporazuma. Opozoril je tudi na napetost med mednarodnimi pravnimi normami in domačim ustavnim pravom pri tolmačenju pravice do samoodločbe v postkonfliktnih državah.

Doc. dr. Jahja Muhasilović je analiziral širši geopolitični kontekst Zahodnega Balkana, s posebnim poudarkom na naraščajoč vpliv Rusije in Kitajske v regiji. Pojasnil je, kako obe sili uporabljata ekonomska orodja, mehko moč in politične narative za širjenje svojega vpliva in spodkopavanje procesov zahodnih integracij. Muhasilović je poudaril, da je Bosna in Hercegovina zaradi svoje notranje razdrobljenosti in krhkih institucij še posebej ranljiva za tuje vplive. Poudaril je potrebo po močnejšem strateškem usklajevanju z zvezo NATO in EU, da bi se uprli destabilizirajočim vplivom in ohranili stabilnost regije, ter o potrebi po izgradnji večvektorske zunanje politike BiH, kar nujno pomeni tudi močnejše odnose s prijateljskim Pakistanom, ki se je izkazal kot prijatelj naše države med agresijo nanjo.

Prof. dr. Mehmed Ganić je predstavil pregled ekonomske situacije Bosne in Hercegovine, pri čemer je govoril o njenih strukturnih slabostih, pa tudi o področjih s potencialom za rast. Osvrnil se je na visoko brezposelnost, stagnirajoči trg dela in odliv možganov, ki vplivajo na dolgoročni razvoj države. Ganić je opozoril tudi na sektorje z obetavnimi možnostmi, vključno s turizmom, energetiko in digitalnimi inovacijami. Poudaril je pomen krepitve ekonomske odpornosti in ustvarjanja pogojev za trajnostni razvoj, zlasti v luči varnostnih in političnih negotovosti v regiji.