Danes sodba Radovanu Karadžiću

(Patria) - Haško sodišče bo danes izreklo dokončno sodbo Radovanu Karadžiću na podlagi pritožb tožilstva – ki so zahtevale, da je bil nekdanji predsednik Republike Srbske (RS) spoznan za krivega genocida, storjenega leta 1992, in obsojen na dosmrtni zapor – in obrambe, ki je zahtevala oprostilno sodbo po vseh točkah.

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je 24. marca 2016 v prvi stopnji Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človeštvu ter kršitev zakonov in običajev vojskovanja. Karadžić, ki je bil prvi predsednik Republike Srbske in vrhovni civilni poveljnik Vojske Republike Srbske med agresijo na Republiko Bosno in Hercegovino 1992–1995, je bil spoznan za krivega po 10 od skupno 11 točk obtožnice, ki jo je proti njemu vložilo haško tožilstvo.

Sprozila je sodelovanje v zločinskem združevanju v zvezi z obleganjem Sarajeva od 1992 do 1995, za kar nosi tudi individualno kazensko odgovornost.

Sodna senat ICTY je Karadžića spoznal za krivega tudi zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov (ZN) za talce med letalskimi napadi zveze NATO na položaje Vojske Republike Srbske (VRS) leta 1995.

Sodna senat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo je odločil, da Radovan Karadžić ni kriv za genocid v sedmih občinah v Bosni in Hercegovini – Bratuncu, Foči, Ključu, Prijedoru, Sanskem Mostu, Vlasenici in Zvorniku, kar je bila prva od dveh obtožb za genocid.

Sodna senat je sklenil, da obtoženi za sedem občin nosi individualno kazensko odgovornost za pregon, iztrebljenje, umore, deportacijo in prisilno premestitev kot zločine proti človeštvu ter umor kot kršitev zakonov in običajev vojskovanja.

Senat je ugotovil, da so pripadniki sil bosanskih Srbov imeli namen uničiti bosanske Muslimane iz Srebrenice kot takšne. Senat je med drugim sklenil, da je bil Karadžić edina oseba v RS, ki je imela moč posredovati, da bi bili moški bosanski Muslimani pobiti, vendar »ni samo, da ni preprečil pobijanja, ampak je osebno odredil, da se moške iz Bratunca premesti na druga mesta, da bi bili pobiti, nakar so bili pobiti na območju Zvornika«.

Sodna senat je ugotovil, da je 14. julija 1995 Karadžić razglasil vojno stanje na območju občine Srebrenica - Skelani, kar je Drinskemu korpusu VRS omogočilo uporabo vseh materialnih sredstev in olajšalo akcije pobijanja.

Dokazi v zadevi so pokazali, kot je sklenil senat, da je bilo najmanj pet tisoč moških bosanskih Muslimanov ubitih v zvezi s dogodki, navedenimi v delu obtožnice, ki se nanaša na zločine, storjene v Srebrenici.

Glede obleganja Sarajeva, kampanje obstreljevanja in ostrostrelskega delovanja na civiliste in civilne cilje v Sarajevu, je sodna senat sklenil, da so bili civilisti neposredna tarča Sarajevsko-romanijskega korpusa (SRK) Vojske Republike Srbske, kot ponazarjajo ostrostrelski incidenti, ali pa so bili izpostavljeni neselektivnemu in prekomernemu ognju, ko je SRK metal letalske bombe in izstreljeval granate na lokacije zbiranja civilistov.

Tričlanski sodni senat je zavrnil trditve obtoženega, da so »sil bosanskih Muslimanov namerno ciljale svoje civiliste, da bi izzvali mednarodno posredovanje«.

»Obtoženi nosi individualno kazensko odgovornost za umore, protipravne napade na civiliste in širjenje terorja kot kršitev zakonov ali običajev vojskovanja ter za umor kot zločin proti človeštvu,« je sodna senat odločil v delu sodbe proti Karadžiću, ki se nanaša na obleganje, obstreljevanje in ostrostrelsko delovanje na civiliste.

Senat je v delu sodbe, s katerim je bil Karadžić spoznan za krivega zajetja pripadnikov sil ZN za talce, sklenil, da je Karadžić prispeval k skupnemu cilju zajetja pripadnikov ZN za talce, da bi odvrnil NATO od nadaljnjih letalskih napadov. Sodniki so ugotovili, da je Karadžić neposredno sodeloval v operaciji zajetja pripadnikov ZN za talce. Med branjem sodbe je bilo navedeno, kako je Karadžić nadzoroval zajetje talcev, prejemal poročila in postavljal pogoje za izpustitev pripadnikov sil ZN.

Sojenje Karadžiću se je začelo leta 2009 in je trajalo več kot pet let, do oktobra 2014. Karadžić je pod lažnim imenom Dragan Dabić po več kot 13 letih skrivanja leta 2008 aretiran v Beogradu in premeščen v priporno enoto haškega sodišča.

Kot priče obtožbe in obrambe so se na tem sojenju pojavile številne žrtve, mednarodni in domači strokovnjaki ter uradniki, pripadniki sil UNPROFOR-ja, pa tudi osebe, ki so bile predhodno obsojene za zločine pred haškim sodiščem.