Danes je svetovni dan boja proti raku

Danes po vsem svetu obeležujemo svetovni dan boja proti raku, da bi povečali ozaveščenost o rakavih obolenjih, njihovi preventivi, diagnostiki in zdravljenju.

Rak je eden vodilnih vzrokov smrti in bolezni, odgovoren za 18,1 milijona novih primerov obolelih in 9,6 milijona smrti po zadnjih poročilih.

Na svetu ena od šestih oseb umre zaradi posledic raka, pri čemer se približno 70 % smrti zaradi raka zgodi v državah z nizkim ali srednjim dohodkom, kjer dostop do ustanov, ki se ukvarjajo z obolelimi za rakom, pogosto ni vedno na voljo.

Zgodovina svetovnega dne boja proti raku
Zgodovinsko gledano obeleževanje svetovnega dne boja proti raku povezujemo z mednarodno organizacijo, tako imenovano Unijo za mednarodni nadzor nad rakom ali UICC, že od leta 1933. Ta organizacija, ustanovljena v Ženevi (Švica), je opozorila na potrebo po izmenjavi spoznanj in strokovnih, znanstvenih in praktičnih problemov na vseh področjih, ki se nanašajo na raka, na svetovni ravni. Iz teh spoznanj izhaja ustanavljanje in razvoj širokega spektra različnih institucij za boj proti raku ter spodbujanje komunikacije in sodelovanja med temi institucijami.

Ena od dejavnosti, s katero so želeli spodbuditi, da bi tudi prebivalstvo, ki ne zboli za rakom, postalo ozaveščeno o njegovem obstoju, je ideja o ustanovitvi svetovnega dne boja proti raku.

Ideja za svetovni dan boja proti raku se je začela na prvem svetovnem vrhu proti raku, ki je potekal v Parizu leta 2000. Med tem srečanjem so predstavniki različnih svetovnih vladnih agencij in organizacij za boj proti raku podpisali listino, znano kot „Pariški sporazum proti raku“. Ta listina navaja deset različnih členov, ki opisujejo, kako je globalna skupnost zavezana izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z rakom ter iskanju vzrokov in možnosti za končanje bolezni. Deseti člen te listine je 4. februar določil kot svetovni dan boja proti raku.

Približno 30 % vseh smrti zaradi malignih bolezni nastane zaradi petih glavnih tveganj v obliki nezdravega vedenja in navad: prekomerne telesne teže, nezadostnega vnosa sadja in zelenjave, nezadostne telesne aktivnosti ter uživanja alkohola in tobačnih izdelkov. Sama odvisnost od tobaka je odgovorna za petino vseh smrti zaradi malignih bolezni, pa tudi za več kot 70 % vseh smrti zaradi pljučnega raka. Približno 70 % vseh smrti, povezanih z malignimi boleznimi, se zgodi v manj razvitih državah, 20 % pa jih povzročijo virusne okužbe (virusi hepatitisa B in C, humani papiloma virus).