Danes poteče rok za izjasnitev Komisije o arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško

LJUBLJANA, (Patria) - Danes poteče trimesečni rok, v katerem se je Evropska komisija lahko opredelila do napovedi Slovenije, da bo proti Hrvaški sprožila tožbo pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu zaradi neizvajanja lanskoletne arbitražne sodbe o meji, a veliko je znakov, da bo tehnična vlada Mire Cerarja vztrajala pri tožbi ne glede na zadržanost, ki jo je v sporu Ljubljane in Zagreba izkazovala Komisija, danes navajajo slovenski mediji.

- Niti leto dni po tem, ko je bila arbitražna sodba sprejeta, ni nobenega preboja k njeni implementaciji. Znaki, da bo vrh Evropske komisije zaradi političnih kalkulacij popuščal Hrvaški, so se zdaj uresničili, saj Bruselj ne želi uporabiti instrumentov pritiska na Zagreb, s katerimi razpolaga - navaja v komentarju ljubljansko “Delo”, povzema Hina.

Evropska komisija do danes ni podala izjave o nameri Slovenije, da toži Hrvaško zaradi domnevne kršitve evropskega in mednarodnega prava, in ker njene reakcije niti ne pričakujemo, Slovenija formalno že od torka lahko samostojno vloži arbitražni spor s Hrvaško pri sodišču EU v Luksemburgu, kot je od samega začetka napovedovala vlada premierja Mira Cerarja, ki je ob koncu svojega štiriletnega mandata.

Kot v zvezi s stališčem Bruslja navaja ljubljansko “Delo”, s tolmačenjem, da je mejni spor med dvema članicama bilateralno vprašanje, Komisija v konkretnem slovensko-hrvaškem primeru “ni zavzela nevtralne drže, ampak se je postavila na hrvaško stran”, kar je, kot dodaja, blizu tudi oceni Cerarjeve vlade, da na spor ni gledala kot na pravni problem, kot ga tolmači Ljubljana, ampak je delovala politično “ob upoštevanju strankarskih barv”, navaja časnik, s čimer ponavlja v Sloveniji pogoste teze o domnevni politični pristranskosti v korist Hrvaške, zaradi prevlade Evropske ljudske stranke (EPP) na vrhu evropskih institucij.

Časnik navaja, da v takšnih okoliščinah Sloveniji ne preostane drugega, kot da Hrvaško toži pri sodišču EU, pri čemer je, kot opozarja, Cerar do zdaj imel politično podporo strank.

Slovenska politika je do zdaj enotno vztrajala, da mora nadaljevati začete pravne postopke. Hrvaško pričakovanje, da bo drugačna razporeditev političnih sil po volitvah v Sloveniji to spremenila in da se bodo odprli novi pogovori o vsebini arbitraže, se zdi nerealno. Zato je pot k tožbi edino, kar v sedanjih okoliščinah preostane Sloveniji, čeprav je v Uniji nezaželeno, da se članice medsebojno tožijo,” ocenjuje.

Takšna tožba bi, navaja “Delo”, dejansko “depolitizirala” arbitražni spor in ga ponovno vrnila v “pravne” okvire.

Tožba ni brez tveganja, saj takšnega predmeta na evropskem sodišču še niso imeli, vendar bi se celotna zgodba s tem depolitizirala. Manevrski prostor Slovenije s tožbo bi se razširil, za Hrvaško pa se ne bi zaprla vrata pri iskanju kakšne kreativne rešitve, ki bi omogočila implementacijo sodbe, hkrati pa bi se Hrvaški ponudil častni izhod iz situacije. V nasprotnem primeru bi prišlo do latentnega spora med Ljubljano in Zagrebom, ki bi čez nekaj let prisilil Ljubljano, da morda blokira vstop Hrvaške v Schengen ali območje evra, kar ne bi bilo v nikogaršnjem interesu, zaključuje vodilni slovenski časnik.

Slovenija je sprožila postopek pred Evropsko komisijo v skladu s členom 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije, češ da Hrvaška z nepriznavanjem in neizvajanjem arbitražne odločbe z dne 29. junija 2017 krši pravo Evropske unije, kar Hrvaška argumentirano zanika in kar je na zahtevo Komisije poudarila tudi med ustno izjavo o napovedi slovenske tožbe.

V nasprotju s Slovenijo, ki trdi, da je Hrvaška z zavrnitvijo arbitražne rešitve kršila evropsko in mednarodno pravo, ter da je zato slab vzor držav na jugovzhodu Evrope, ki imajo tudi same medsebojne spore in želijo v EU, je Hrvaška v svoji izjavi pred Komisijo navedla, da je iz arbitražnega postopka, v katerega je pred vstopom v EU vstopila v dobri veri, izstopila po tem, ko ga je Slovenija kompromitirala in mu s tem odvzela verodostojnost, vendar je odprta za pogovore o rešitvi bilateralnega spora, bilateralno ali pred kakšno mednarodno pravno ustanovo.