DAN NEZAVISNOSTI Suštinski ćemo se morati vratiti na postavke onog što je bilo referendumsko pitanje!

(Patria) - V zvezi z 1. marcem, dnevom neodvisnosti Bosne in Hercegovine, je Univerza v Sarajevu – Fakulteta za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne študije v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Zenici in Svetom kongresa bošnjaških intelektualcev organizirala znanstveno konferenco „1. marec – Dan neodvisnosti Bosne in Hercegovine – izzivi in perspektive“.



Konferenca je združila ugledna imena akademske in širše družbene skupnosti, kot predavatelji pa so sodelovali Miro Lazović, akademik Mirko Pejanović, akademik Ejup Ganić, prof. dr. Jasmin Ahić, prof. dr. Lada Sadiković, general Vahid Karavelić, prof. dr. Goran Kovačević, prof. dr. Sead Turčalo, akademik Kasim Trnka, mr. sci. Emir Zlatar, prof. dr. Bakir Alispahić, prof. dr. Larisa Velić, prof. dr. Edina Bećirević, prof. dr. Ivo Komšić, prof. dr. Edita Hasković, doc. dr. Nerma Halilović-Kibrić, Kenan Hodžić, MA, Strajo Krsmanović, Adil Kulenović, dr. sci. Kata Senjak, prof. dr. Dževad Drino, prof. dr. Sakib Softić, prof. dr. Enis Omerović, Admir Katica, Ajdin Huseinspahić in številni drugi udeleženci, vse prisotne pa sta pozdravila tudi rektor Univerze v Sarajevu prof. dr. Rifat Škrijelj in rektor Univerze v Zenici prof. dr. Jusuf Duraković.



Rektor Univerze v Sarajevu Rifat Škrijelj je na tiskovni konferenci pred začetkom konference dejal, da akademska skupnost s današnjim srečanjem prispeva k temu pomembnemu datumu.

„Prvi marec, dan neodvisnosti BiH, je eden najpomembnejših datumov v novejši zgodovini BiH, današnja konferenca pa je prizadevanje akademske skupnosti UNSA in Univerze v Zenici ter Sveta kongresa bošnjaških intelektualcev kot soorganizatorja, da javnosti ponovno izkažemo spoštovanje do tistih, ki so omogočili uspešen referendum.

Referendum je zagotovil BiH predpostavko za neodvisno državo, po razpadu Jugoslavije in pred OZN“, je dejal Škrijelj.

Akademik Mirko Pejanović je dejal, da je zelo pomembna dejstvo, da so se državljani v zelo visokem odstotku udeležili referenduma.

„Državljani so se udeležili v 64-odstotnem deležu, v pogojih, ko je vojska že delovala, torej je vladal strah. To pove, da so se referenduma udeležili državljani vseh naših krajev, občin, centrov in da so s svojo voljo izglasovali status. 99,44 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, je pozitivno odgovorilo na referendumsko vprašanje“, je dejal Pejanović.

Govoril je o pomembnosti samega vprašanja, ki se je glasilo: „Ali ste za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino, državo enakopravnih državljanov, narodov BiH – Muslimanov, Srbov, Hrvatov in pripadnikov drugih narodov, ki v njej živijo?“

„V vprašanju je vsebovano glavno načelo prvega zasedanja ZAVNOBIH-a. Na podlagi rezultatov referenduma so tako države članice Evropske skupnosti kot velike svetovne sile BiH podelile mednarodno priznanje“, je dejal Pejanović.

Opozoril je, da je bil referendum izveden pod mednarodnim nadzorom.

„Malo je znano, da je bilo 600 opazovalcev v 16 regionalnih centrih v času referenduma. Vodja opazovalne misije je v svojem poročilu dejal, da je bil referendum izveden korektno in uspešno ter z vso voljo državljanov BiH“, je poudaril Pejanović.

Rektor Univerze v Zenici Jusuf Duraković je poudaril, da si moramo vsi osvojiti veliko več znanja, ki je aplikativno in uporabno.

„Eden najpomembnejših datumov je 1. marec. Zelo pomembno je poudariti, da akademska skupnost nima več pravice molčati. Moramo se obračati in govoriti o vseh pomembnih vprašanjih za to državo. Potrebni so okrogli mizi in konference, vendar to ne bo rešilo vprašanja BiH. Potrebno je pogovarjati se, ker brez dialoga ni napredka. Menim, da je potrebno vladati z znanjem, z znanjem pa se bomo združili in potrebno je delati na ekonomskem razvoju te države“, je poudaril Duraković.

Emir Zlatar iz VKBI-ja je dejal, da se ta znanstvena konferenca pridružuje javnemu pritisku, da se oblasti nemudoma angažirajo pri izpolnjevanju preostalih zahtev za začetek pogajalskega procesa za pristop k EU.

„Specifičnost tega 1. marca je, da je bil suspendiran z Daytonom, ker je bil suspendiran Ustav Republike BiH, uveden je bil nov Ustav, o katerem se državljani nikoli niso izjasnili. V teh okoliščinah deluje BiH že več kot 20 let. Cenimo, da se bodo vsi koraki, ki bodo šli v tej smeri, torej na bruseljsko pot BiH, principijelno in v bistvu morali vrniti k postavitvam tistega, kar je bilo referendumsko vprašanje, od katerega smo se oddaljili“, je poudaril Zlatar.

Profesorica Lada Sadiković je prav tako spomnila na pomen 1. marca, kot tudi celoten proces, ter poudarila dejstvo, da bo BiH morala implementirati sodbe iz Strasbourga, saj je ključno spoštovanje človekovih pravic.