Dan mošej: Reisul-ulema v Banja Luki: Obrnimo se vrednotam, ki so ljudem prišle od Boga

(Patria) - Na osrednji slovesnosti obeleževanja Dneva mošej, ki je potekala 7. maja v obnovljeni mošeji Arnaudija v Banja Luki, je reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein-ef. Kavazović pozval vernike in vse ljudi, naj se obrnejo k pristnim duhovnim vrednotam, ki so, kot je poudaril, edina pot iz vse globljega kaosa, v katerem se nahaja sodobni svet.

– Svet se sooča z veliko zmedo, ki dobiva vse večje razsežnosti in se poglablja. Da bi to ustavili, se je nujno vrniti k pristnim duhovnim vrednotam. Le te lahko človeštvo obrnejo v drugo smer. S tem se vloga mošej in templjev ter njihova filozofija obstoja večkrat poveča in kaže kot morda edini izhod iz kaosa, v katerem je svet danes. Vse vas pozivam k vrednotam, ki so ljudem prišle od Boga, z Neba, in ki jih lahko povzdignejo do Neba – je dejal reisul-ulema.

V nagovoru je poudaril pomen ohranjanja svetih prostorov in kolektivne zavesti o njihovi vlogi ter spomnil na uničenje med agresijo na Bosno in Hercegovino, med katerimi posebno mesto zavzema porušitev Ferhadije 7. maja 1993.

– Na današnji datum je bila minirana in porušena ena najlepših mošej v Bosni in Hercegovini – znamenita banjaluška Ferhadija, po 414 letih njenega obstoja. Ni bila porušena zaradi potresa ali vojnih delovanj, temveč namernim miniranjem s strani organizirane skupine zlikovcev. Danes obeležujemo spomin na ta žalostni dogodek, ki je pretresel in zgrozil vsakega poštenega človeka, vendar se spominjamo tudi vseh 614 mošej, 218 mesdžidov, 69 mektebov, štirih tekij, 37 turbejev in 405 drugih vakufskih objektov, ki so jih zli ljudje uničili v svojem zadnjem in, bog daj, končnem napadu na nas in našo deželo – je spomnil reisul-ulema.

Poudaril je, da ohranjanje spomina na ta rušenja ni dejanje spodbujanja sovraštva, temveč trajna obveza zaščite prihodnosti.

– Ne da bi vzbujali sovraštvo, ampak da bi se zaščitili, izvlekli nauk in bili bolj pripravljeni, da v prihodnosti preprečimo kaj takega – je dejal reisul-ulema.

Spomnil je, da je bila gradnja mošej prednostna naloga vsake muslimanske skupnosti že od časov preroka Muhammeda, a. s., in poudaril, da so mošeje kraji zbiranja, čaščenja, vzgoje in ohranjanja identitete ter da je, kot je poudaril, „vsa Zemlja narejena za mošejo in čisto“.

Govoril je tudi o potrebi po krepitvi ekološke zavesti ter opozoril na neskladje med islamskimi učenji in vsakodnevno prakso.

– Na žalost obstaja veliko neskladje med učenjem islama in prakso. Zaradi tega neskladja smo se znašli na nezavidljivem mestu na seznamu; na mestu, ki nam ne pritiče in nam ne pripada. Med drugim smo na tem nezavidljivem mestu tudi zaradi nizke ekološke zavesti, ki je, kot vidimo, islam ni oblikoval. Muslimani morajo skrbeti za to, v kakšnem stanju je njihov obredni prostor: ali so mošeje, mesdžidi, dvorišča in soseske čisti ter ali služijo svojemu namenu!? – je navedel reisul-ulema.

Opozoril je tudi na nevarnosti izolacije in odtujenosti ter poudaril, da naj bodo mošeje vrata integracije s svetom.

– Izolacija je ločitev od celote in delovanje zunaj sistema, kar vodi v odtujenost človeka in navsezadnje v konfrontacijo s svetom. Posledice so vedno ogromne in škodljive za človeka. Vsi predpisi Božje vere imajo med drugim tudi nalogo, da človeka integrirajo in ga pripeljejo v sklad in harmonijo s svetom, v katerega je uveden. Verski objekti, obredni prostor, oziroma mošeja, predstavljajo ena od vrat k tej integraciji in so zato nepogrešljivi in izjemno pomembni. Podobno funkcijo, vsaj načeloma, opravljajo tudi druge bogomolje – cerkve in sinagoge – ali pa bi jo morale opravljati, zato je prepovedano tudi njihovo rušenje – je dejal reisul-ulema ter spomnil na kur'ansko sporočilo o zaščiti samostanov, cerkva, havri in mošej.

Ob zaključku nagovora je reisul-ulema poudaril, da mošeje simbolizirajo dediščino vrednot ter da njihova čistoča in funkcionalnost odražata moralno stanje skupnosti.

V okviru programa so nastopili štirje hafizi: Aziz-ef. Alili, Nisvet-ef. Omerdić, Muamer-ef. Okanović in Edin-ef. Fajković. V programu so z učenjem kasid sodelovali tudi imami z območja banjaluškega muftijstva, medtem ko je dovo na koncu programa prebral direktor Rijasetove uprave za verske zadeve hafiz dr. Mensur-ef. Malkić.

Muftija banjaluški Ismail-ef. Smajlović je med svojim nagovorom sporočil, da je pomembno delati na promociji univerzalnih vrednot, tako ob posebnih priložnostih kot v vsakodnevnih življenjskih situacijah.

– Naša generacija priča, da potrošniška kultura potiska duhovnost na obrobje. Po drugi strani pa se pot k vzvišenim vrednotam, ki je naša usmeritev, lažje prehodi s čistostjo, v kateri naj bi človeško bitje živelo od rojstva do smrti – je dejal muftija Smajlović.

Spomnil je, da se danes iz banjaluške Arnaudije skuša opozoriti na omenjeno čistost in obredni prostor, kar je nekakšen moto osrednjega programa prireditve "Dnevi džemata in mošej".

– Iz banjaluške mošeje Arnaudija pošiljamo gradbeno, verniško in dostojanstveno sporočilo, in sicer podporo boljšemu in prijetnejšemu življenju ljudi – je poudaril muftija Smajlović.

V Banja Luki bosta v tem obdobju postavljeni tudi dve razstavi o banjaluških mošejah, ena prav v haremu Arnaudije, druga pa v haremu Ferhadije.