Damirka Mioč za Patrijo pojasnjuje: Kako je BiH pristala na "sivi seznam" Evropske unije

Združenje bank v BiH je sredi novembra ugotovilo, da se je BiH znašla na "črnem seznamu" Evropske unije, zaradi česar naj bi bilo poslovanje med podjetji in bankami v BiH z drugimi državami upočasnjeno ali povsem onemogočeno. 

Svet ministrov BiH je zanikal Združenje bank. Državna vlada je sporočila, da se BiH nahaja na sivem, ne na črnem seznamu EU, kar naj bi bila ogromna razlika. Če bo BiH še naprej izpolnjevala zadane obveznosti, bi jo lahko kmalu odstranili tudi s sivega seznama, optimistično napoveduje Svet ministrov. 

- V prihodnjem obdobju bodo sprejete tudi preostale priporočila FATF-a (Meddržavni organ za boj proti pranju denarja), ki so postavljena pred BiH, zlasti tista priporočila, ki vključujejo spremembe in dopolnitve kazenskih zakonov v Republiki Srpski ter vzpostavitev državnega, enotnega registra vseh združenj in fundacij, ki delujejo na območju BiH – je sporočil Svet ministrov.

Za EU je zelo pomembno, da ima BiH enotno bazo nevladnih organizacij, združenj in fundacij ter vpogled v njihovo delovanje, da bi se zmanjšala možnost, da nekatere od njih služijo financiranju terorističnih organizacij. 

Po izpolnitvi teh obveznosti Bosna in Hercegovina ne bi smela biti več na sivem seznamu. 

BiH se je zavezala, da bo ti dve obveznosti izpolnila do konca leta 2016. Svet ministrov trdi, da bo BiH svoje obveznosti izpolnila v predvidenem roku.

Kako je Bosna in Hercegovina pristala na sivem seznamu EU, kaj to konkretno pomeni za podjetja in banke v državi, je za novinarsko agencijo Patria pojasnila Damirka Mioč, vodja delegacije BiH pri odboru MONEYVAL.

- Bosna in Hercegovina se nahaja na tako imenovanem "sivem seznamu" FATF-a in ne na črnem, kot se v zadnjih dneh ugiba v javnosti – pojasnjuje Mioč. 

FATF in MONEYVAL sta ključni organizaciji, ki nadzirata in spremljata usklajenost članic in drugih jurisdikcij na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. FATF ima večja pooblastila kot MONEYVAL. 

- Sivi seznam FATF-a, na katerem se nahaja BiH, predstavlja javno objavo z dne 26. junija 2015. leta na spletni strani FATF-a – pojasnjuje Mioč in nadaljuje:

- Pot do tega "sivega seznama FATF-a" za Bosno in Hercegovino je bila bistveno daljša, dejansko večletna in sega še od opaženih pomanjkljivosti in neizpolnjenih priporočil iz 3. kroga ocene MONEYVAL za Bosno in Hercegovino (ukrepi za uskladitev iz obdobja 2009. - 2014. leta).

Pred uvrstitvijo na "sivi seznam FATF-a" je MONEYVAL Bosno in Hercegovino že 1. junija 2014. leta uvrstil na svoj "sivi seznam" zaradi istih razlogov.

Ker se stanje ni izboljševalo, oziroma ni bil dosežen noben napredek pri strateških vprašanjih, s katerimi se je ukvarjal MONEYVAL, so na svoji 47. plenarni seji, ki je potekala aprila 2015. leta, nominirali Bosno in Hercegovino FATF-u za uskladitev.

Rezultat tega je bil izdelan Akcijski načrt za Bosno in Hercegovino s strani FATF-a, ter politična zaveza BiH na visoki ravni, da bo sodelovala s FATF-om in MONEYVAL-om pri reševanju strateških pomanjkljivosti na področju pranja denarja in financiranja terorizma, posledica pa je tudi javna objava FATF-a o navedenem, oziroma "sivi seznam" FATF-a.

Za uresničitev Akcijskega načrta FATF je Svet ministrov BiH oblikoval Delovno skupino, ki aktivno spremlja izpolnjevanje Akcijskega načrta v skladu z zadanimi roki, v katero so vključeni predstavniki vseh institucij z vseh ravni oblasti v Bosni in Hercegovini, na katere se nanašajo navedene pomanjkljivosti.

Prav tako, pred vsako plenarno sejo FATF-a, ki potekajo trikrat letno, predstavniki BiH pisno in ustno na delovnem sestanku obveščajo skupino FATF-ICRG, ki spremlja izvajanje Akcijskega načrta FATF za BiH, o realiziranih aktivnostih in doseženem napredku.

Po tem se na plenarni seji FATF-a sprejme javna objava o statusu države, zlasti če je prišlo do sprememb v statusu.

Bosna in Hercegovina od prve javne objave junija 2015. leta do danes ni imela nobene poslabšave statusa.

Naslednji delovni sestanek naj bi potekal konec januarja, plenarna seja FATF-a pa februarja 2017. leta.

V obdobju od sprejetja Akcijskega načrta FATF do danes so oblasti Bosne in Hercegovine realizirale velik obseg ukrepov, predvidenih v Akcijskem načrtu. Lahko govorimo o spremembah in dopolnitvah približno 15 zakonskih in podzakonskih aktov v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti po tem Akcijskem načrtu.

Ena od zadnjih aktivnosti je bila sprejetje Odločitve o izvajanju Resolucije 1373. (2001) Varnostnega sveta ZN o preprečevanju in zatiranju financiranja terorističnih dejanj, ki jo je Svet ministrov BiH sprejel na seji 28. septembra 2016. leta, nato pa na seji Doma narodov BiH, ki je potekala 22. novembra 2016. leta, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenjih in fundacijah BiH.

Bančnega sektorja neposredno ne zajema noben ukrep v Akcijskem načrtu FATF.

Damirka Mioč pojasnjuje, da seznam EU zaenkrat ne vključuje nobene vrste sankcij, prekinitve poslovnega odnosa, trgovinskih omejitev ali omejevanja razvojne pomoči EU, temveč je izključni cilj uporaba poostrenih ukrepov budnosti v teh primerih, in kot poudarjajo predstavniki Evropske komisije v Bosni in Hercegovini, bo EU še naprej sodelovala z državami s seznama na vseh relevantnih področjih politik in preko razvojnega sodelovanja, s končnim ciljem doseganja njihove uskladitve in brisanja s seznama držav z določenimi neusklajenostmi.

- Z vidika finančnega poslovanja v mednarodnem plačilnem prometu v smislu zavrnitve ali prekinitve poslovnega odnosa in nerealizacije denarnih transakcij ni izključena možnost, da so posamezne države oziroma njihove bančne institucije sprejele poostrene ukrepe nadzora glede transakcij v/iz Bosne in Hercegovine zaradi javne objave FATF-a, vendar ne moremo govoriti o sistemskih prekidih ali zavrnitvi poslovnega odnosa v tem kontekstu, oziroma če je do tega prišlo v posameznih primerih, je šlo za druge nepravilnosti ali neizpolnjevanje standardov v mednarodnem plačilnem prometu – meni Mioč.

Dodaja, da bi konkretne pokazatelje in analize teh primerov, če so obstajali, morale podati merodajne finančne institucije v Bosni in Hercegovini (Centralna banka BiH in entitetne agencije za bančništvo). 

Prav tako je pomembno poudariti, da je bil septembra 2015. leta na 48. plenarni seji MONEYVAL-a sprejet poročilo za 4. krog ocene za Bosno in Hercegovino, ter da je na podlagi doseženih rezultatov, oziroma doseženega pomembnega napredka na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, revidirana tudi javna objava za Bosno in Hercegovino, s katero je bila Bosna in Hercegovina odstranjena s tako imenovanega "sivega seznama" MONEYVAL-a (na katerem se je nahajala od 01.06.2014. leta), napredek pa je bil potrjen tudi na plenarni seji MONEYVAL-a septembra letos, tako da se Bosna in Hercegovina nahaja v rednem postopku poročanja glede MONEYVAL-a.

V kontekstu splošnih svetovnih dogodkov na tem področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, Mioč pojasnjuje, da se mednarodni standardi dvigujejo na višjo raven, zlasti po terorističnih napadih v Bruslju in Parizu, tako da se lahko pričakujejo tudi bistveno strožji ukrepi in postopki do držav, ki ne uskladijo svoje zakonodaje ali njene uporabe na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, piše Patria.