Damir Miljević za NAP: Ne smemo dovoliti, da Agrokorjeva podjetja iznašajo denar iz BiH

Najpomembnejša tema, s katero se mediji v BiH zadnje dni ukvarjajo, že dlje časa pa tudi sosednja Hrvaška, je zagotovo kriza v podjetju Agrokor.

Eden vodilnih ekonomskih analitikov v Bosni in Hercegovini Damir Miljević v intervjuju za novinarsko agencijo Patria govori o težavah hrvaškega podjetja Agrokor.

Damir Miljević je rojen v Banja Luki leta 1958, diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Banja Luki, magistriral pa na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Na prestižni ameriški Colorado State University se je specializiral za trženje kmetijskih proizvodov.

Kako vidite krizo v Agrokorju, kako je do nje prišlo?

No, očitno je, da težave v Agokorju niso od včeraj in da se je ta trenutna situacija za hrbtom nabirala vsaj nekaj predhodnih let. Dejstvo, da zahodne banke niso hotele spremljati Agrokorja v njegovih načrtih in da je Todorić moral obrniti hrbet ruskemu kapitalu, je bil prvi pokazatelj, da nekaj temeljnega ni v redu. Ko se še pozna podatek, da se je v času poceni kapitala v Evropi Agrokor npr. zadolževal na berlinski borzi po obrestih nad 9%, je jasno, da je celoten sistem počival na majavih nogah in da so apetiti po rasti in ekspanziji bili daleč večji od realnih možnosti podjetja.

Kdo je najbolj odgovoren za krizo in ali bi se ji lahko izognili? 

Po mojem mnenju je kriza v Agrokorju posledica predvsem slabega upravljanja s strani lastnika in menedžmenta podjetja ter slabega poslovnega modela, ki temelji predvsem in izključno na ekspanziji oziroma fizični rasti, brez veliko pozornosti namenjene razvoju in potrebi, da se podjetje občasno stabilizira, tako finančno kot poslovno. Dirka za rastjo za vsako ceno je zahtevala vedno dodatni denar za financiranje te rasti, tako da je Agrokor v bistvu šel v stečaj zaradi nezmožnosti izpolnjevanja svojih obveznosti tako do financerjev kot do dobaviteljev.

Kako in v kakšni obliki se lahko kriza odrazi na BiH?

Ne glede na to, kaj oblasti v BiH govorijo in koliko poskušajo pomiriti situacijo, je kriza z Agrokorjem zelo resna in bo pretresla celotno regijo. Da je temu tako, govori tudi dejstvo, da je hrvaška vlada morala v bistvu prevzeti upravljanje podjetja, da bi rešila, kar se rešiti da. To je alarmiralo tudi oblasti v Sloveniji in Srbiji, in kolikor vidim, bodo tudi Slovenci sprejeli zakon, s katerim bodo poskušali minimizirati škodo, nastalo zaradi krize v Agrokorju, predvsem v zvezi z Mercatorjem. V BiH ima Agrokor v lasti približno deset podjetij in nemogoče je, da vse mine brez posledic za bh. gospodarstvo, še posebej, ker so dolgovi do dobaviteljev Konzuma v BiH veliki, in ni malo bh. podjetij, ki so svojo robo dobavljala neposredno podjetjem iz sestava Agrokora izven BiH. Situacija je več kot resna in ne bi bilo dobro, da se zaradi brezbrižnosti oblasti ponovi situacija s Tušem ali situacija s gradbenimi podjetji iz Slovenije v BiH, po katerih propadu so domača podjetja dokončno ostala brez svojih terjatev.

Kako bi se morale oblasti v BiH opredeliti do krize v tem podjetju?

No, oblasti v BiH bi morale prižgati alarm in začeti danonočno delati na modelu reševanja, tako domačih podjetij iz sestava Agrokora, in sicer v sodelovanju z novo upravo Agrokora in Vlado Hrvaške, kot tudi pri iskanju izhoda za domača podjetja, ki so dobavitelji koncerna Agrokor, tako v državi kot izven nje. Tisto, česar nikakor ne smemo dovoliti, je, da bi podjetja Agrokorja v BiH služila kot denar za poravnavo pri reševanju Agrokora na Hrvaškem, kar je dejanska prednostna naloga nove uprave Agrokora. Poleg tega je pomembno preprečiti, da bi podjetja Agrokorja v BiH iznašala denar iz države, dokler kriza traja. V tem kontekstu je potrebno sprejeti ustrezno zakonsko regulativo, ki je sedaj ni, in upravam koncernovih podjetij v BiH dati vedeti, da so to bh. podjetja, ne glede na to, da so njihovi lastniki tuji, in da morajo začeti resno sodelovati z domačimi oblastmi.

Kakšna prihodnost čaka tiste, ki so najbolj prizadeti zaradi krize (dobavitelje) v primeru, da kriza traja dlje?

Prihodnost dobaviteljev ni svetla in je popolnoma negotova, zato se morajo dobavitelji samoorganizirati in prevzeti aktivno vlogo pri reševanju krize, ker jih bo najbolj prizadela. Bh. oblasti bi morale dobro premisliti o spremembah zakona o pobiranju DDV, da bi se olajšal položaj dobaviteljev in njihovih kooperantov, ker bo v nasprotnem primeru nastala verižna reakcija nelikvidnosti in nemožnosti plačevanja, kar je lahko pogubno za dober del gospodarstva v državi.

Kako vidite rešitev krize in ali je sploh mogoče rešiti krizo?

Vsako krizo je mogoče rešiti, tako tudi to. Tisto, kar je pri tem pomembno vedeti, je, da bo kriza Agrokora trajala vsaj še naslednji dve leti in da se danes še vedno jasno ne vidi, v katero smer se bo šlo. Ali bo del podjetij iz sestava Agrokora treba prodati, da se poplačajo dolgovi, ali bo izvedena finančna konsolidacija sistema, ali pa bo, kar je najbolj verjetno, šlo za neko kombinacijo modelov. Kakorkoli že, bh. oblasti in domači dobavitelji morajo imeti aktivno vlogo v celotnem tem procesu, da ne bi ostali praznih rok. Ali vsi razumejo, koliko je situacija resna in kakšne so potencialne kratkoročne in dolgoročne škode za bh. gospodarstvo, v to nisem čisto prepričan. V tisto, v kar sem stoodstotno prepričan, je, da v takšnih velikih kriznih situacijah vsak najprej gleda nase in svoj interes, zato tudi ne gre pričakovati, da bo Hrvaška reševala poslovanje Agrokorjevih podjetij v BiH na škodo podjetij iz Hrvaške, ne glede na to, koliko nas bo uradna politika naših sosedov prepričevala v to.