Dačićeve nevarne populistične izjave v Bratislavi: Vsi v regiji so ekstremisti razen Srbije

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je s svojim govorom v Bratislavi ponovno pokazal, da je populizem z nacionalističnim pridihom obrazec njegovega političnega delovanja.

Nikoli se ni opravičil za dejanja svoje Socialistične stranke v 90. letih, ko je divjala krvava vojna in agresija, nekatere kroge v Bruslju in nekatere evropske voditelje pa mu je celo uspelo prepričati, da je proevropsko usmerjen politik, piše novinarska agencija Patria. 

V Bratislavi je danes dejal, da bo Srbija, kot doslej, ostala zavezana in zanesljiva partnerica Evropske unije v boju proti grožnjam sodobnemu evropskemu redu, poroča novinarska agencija Patria.

- Vendar pa je Srbija zaskrbljena, ker se v njeni soseščini obnavlja stara oblika ekstremizma, skozi tendenco posrednega in neposrednega promoviranja in rehabilitiranja nacistične in fašistične ideologije iz preteklosti, ki je bila poražena v drugi svetovni vojni, je dejal Dačić na neformalnem srečanju zunanjih ministrov držav EU in držav kandidatk.

Po njegovih besedah se to počne na različne načine – skozi afirmacijo simbolov in ikonografije teh ideologij, „ki ne naleti na obsodbo uradnih oblasti“.

Dačić ni rekel ničesar o tem, kdo podpihuje ta ekstremizem, to rehabilitacijo nacistične in fašistične ideologije iz preteklosti? Kje je bil rehabilitiran četniški vojvoda Draža Mihailović? Ravnogorci lahko v Srbiji svobodno počnejo, kar hočejo, nato pa preidejo v BiH in povzročajo nemire ter strah med bošnjaškimi povratniki.

Po Dačićevem mnenju so vse države v regiji problem, razen njegove.

Srbija je zaskrbljena! Ista tista Srbija, ki se že četrt stoletja vmešava v notranje zadeve države Bosne in Hercegovine, izkorišča vsako priložnost za dvig mednacionalnih napetosti, trguje preko naših hrbtov in ima v „rezervi“ stalno uresničitev načrta „velike Srbije“, od katerega se ni odstopilo niti milimetra, čeprav se tako Dačić kot premier Aleksandar Vučić predstavljata kot mirovnika in dejavnika stabilnosti na Balkanu.

Dejansko pa je vse nasprotno od tega, kar Dačić in Vučić govorita v evropskih metropolah.

Srbija je dejavnik nestabilnosti in predvsem Srbiji ter Dačiću in Vučiću ustreza, da je politična tla nestabilna, da sta ona tista, ki vlečeta niti političnih potresov in trgujeta.

Čeprav je srečanje v Bratislavi neformalno, sklepi, ki jih zunanji ministri EU po tem izvedejo iz govorov vsakega od kolegov, niso neformalni, saj jim služijo za nadaljnje izvajanje politike do držav, ki želijo biti del evropske družine.

Dačić je svojo državo predstavil kot evropsko, sosedi, Hrvaška in BiH, pa kot nacionalistični in motilni dejavnik. Sporočila Beograda preko skupnih policijskih vaj, zahteva po nujni preiskavi požiga cerkve v Sarajevu... piši briši.

Upajmo, da Evropa ne bo teh Dačićevih populističnih izjav jemala za gotovo in da uradni Bruselj ve, kdo doliva olje na ogenj na Balkanu. Isti tisti, ki so bili ob Slobodanu Miloševiću in Vojislavu Šešlju v 90. letih.

Obleka in kravata ter evropska retorika ne moreta iz nacionalista čez noč narediti „evropejca“.