
Ljubiša Beara se je rodil 14. julija 1939 v Sarajevu, umrl pa je v 78. letu starosti. Maja 1992 je bil imenovan za načelnika varnosti Generalštaba Vojske Republike Srbske, istočasno ko je Ratko Mladić postal poveljnik Generalštaba Vojske Republike Srbske (VRS). Med napadom VRS na srebreniško enklavo, poboji in usmrtitvami, ki so sledili, je imel Beara čin polkovnika in je bil načelnik za varnost Generalštaba VRS. Od 13. julija do 16. julija 1995 je bil prisoten na območjih Bratunca in Zvornika.
Ljubiša Beara je bil častnik KOS-a, svoje zločinsko pot pa je začel že med napadom Miloševićeve soldateske na Dubrovnik.
Dolžnosti Ljubiše Beare kot načelnika za varnost, ki mu jih je zaupal njegov poveljnik in poveljnik VRS Ratko Mladić in ki so bile opredeljene s predpisi Jugoslovanske ljudske armade (JLA) o varnostnih zadevah, ki jih je VRS sprejela, so bile spremljanje sovražnih dejavnosti znotraj enot VRS in proti enotam VRS ter predlaganje nadrejenim ukrepov za odziv na ogrožanje varnosti s strani sovražnika.
To je vključevalo tako odkrivanje izdajalcev in drugih notranjih varnostnih groženj v enotah VRS kot tudi preprečevanje sovražnih groženj zunaj VRS, kot so sabotaže, opazovanje in intervencijske dejavnosti sovražnika. Bil je odgovoren za vodenje enot vojaške policije Generalštaba in za predlaganje načinov angažiranja vojaške policije.
Na splošni ravni je bil odgovoren tudi za koordinacijo z organi Ministrstva za notranje zadeve v območjih odgovornosti šestih korpusov VRS. Ljubiša Beara je bil odgovoren tudi za ujetnike Bošnjake iz Srebrenice v obdobju od 11. julija 1995 do 1. novembra 1995.
V nekaj dneh po napadu na Srebrenico so sile VRS zajele, pridržale, po skrajšanem postopku usmrtile in pokopale več kot 7.000 moških in mladeničev, Bošnjakov iz srebreniške enklave, bosansko-muslimanske ženske in otroke Srebrenice pa so prisilno premestile izven enklave.
Ljubiša Beara je bil skupaj z drugimi starešinami in enotami VRS in MUP-a član in zavesten udeleženec združenega zločinskega podviga, katerega skupni cilj je bil med drugim prisilno premestiti ženske in otroke iz srebreniške enklave v Kladanj, 12. in 13. julija 1995; ter zajeti, zapreti, po skrajšanem postopku s streljanjem usmrtiti, pokopati in ponovno zakopati na tisoče Bošnjakov, moških in mladeničev od 16 do 60 let iz srebreniške enklave, v obdobju od 12. julija 1995 do 19. julija 1995 ali do približno tega datuma.
Beara je edini, ki je na pot v Haag iz Beograda krenil iz VIP salona letališča Beograd s posebnim letalom, spremljal ga je srbski minister za pravosodje Zoran Stojković in do vstopa v letalo kamere Vlade Srbije, na letališču v Rotterdamu pa ga je ob dveh zjutraj osebno pričakala Carla del Ponte.
Beara je svoj 56. rojstni dan praznoval z morjenjem civilistov v Srebrenici.
"Zločinski genij", kot trdijo haaški preiskovalci, je zasnoval in izvedel usmrtitev več kot sedem tisoč Bošnjakov v Srebrenici. Med napadom na to zaščiteno enklavo je Beara prevzel vlogo neposrednega koordinatorja vseh zločinskih dejavnosti, pri čemer je maksimalno pokazal svoje sposobnosti.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























