DA SE NE LAŽEMO, ZNAMO SE Plenkoviću, nisi dobrodošel, ne prihajaj v Sarajevo!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

V premoru rušenja možnosti, da bi Bosna in Hercegovina postala država, urejena po evropskih vrednotah, s popolno vladavino prava, hrvaški premier Andrej Plenković izigrava zagovornika evropske poti naše države.

Plenković to počne predvsem zase, saj želi obdržati vplivno vlogo v Bruslju, kamor se namerava vrniti, ko bodo iz Hrvaške, ki jo bo očitno pustil na dnu lestvice ekonomskih možnosti članic EU, odšli.

Matrica, na kateri Plenković deluje do BiH in v njej, je enaka matrici Franje Tuđmana, le sredstva uresničevanja ciljev te matrice so precej drugačna. Res je, drugačna glede na okoliščine, in ne smemo dvomiti, da bi Plenković deloval enako kot Tuđman, če bi bile okoliščine devetdesetih.

Resno energijo je Plenković vložil v lobiranje predsednice Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih sodnikov, vse, da bi preprečil, da bi se z morebitno implementacijo te sodbe Bosna in Hercegovina še pred poskusom integracije v EU uredila po njenih standardih.

Ni članice v EU, v kateri bi bil okrnjen sistem človekovih pravic v volilnem sistemu, niti država s takšnim sistemom ne more postati članica EU. Sodba Kovačević proti BiH bi prav to morala rešiti in dati pravico vsakemu državljanu BiH, ne glede na to, v katerem delu države živi, da se kandidira. Poleg tega bi implementacija drugih sodb, ki jamčijo pasivno volilno pravico, povzročila, da bi diskriminacija in kršenje človekovih pravic izginili iz volilnega sistema BiH.

Vse to je onemogočil ali za dolgo obdobje upočasnil prav Andrej Plenković, ki ima polna usta propagande, kako je Hrvaška največja zaveznica Bosne in Hercegovine na evropski poti. Plenković je resna vrsta lažnivca, ki se očitno uspešno podriva pod kožo velikemu številu evropskih zaveznikov, in ni dvoma, da Bosna in Hercegovina, dokler je situacija takšna, nima možnosti na poti evropskih integracij.

Zato je odveč, da Plenković prihaja v Sarajevo in nas „hendikepirane“, ki smo jih, kot pravi, pripeljali do gola, uči, kako zabiti gol. Niti priti ne bi smel, niti ga resna politika ne bi smela sprejeti.

Plenković je namreč že zdavnaj dokazal, da ni nikakršen misijonar EU, ampak agresor, skrit za evrointegracije. Ta Plenković je na koncu koncev ključni dejavnik, ki je lobiral tudi za visokega predstavnika v BiH Christiana Schmidta, starega prijatelja HDZ-ja, za delovanje v interesih RH.

Schmidtova suspenzija ustave in namestitev oblasti, ki jo vodi Dragan Čović iz HDZ-ja, je verjetno največja Plenkovićeva zmaga, odkar izvaja politično agresijo na Bosno in Hercegovino.

Zato ni dvoma, da ga je treba diplomatsko ignorirati in prepustiti Borjani Krišto in kadrom, ki so pripadli HDZ-ju. Le tako bodo predstavniki probosanske politike onemogočili Plenkoviću, da igra misijonarja med izvajanjem agresije, in njegov „diplomatski“ obisk spremenili v strankarskega.

Enako je treba storiti tudi do nizozemskega premierja Marka Rutteja in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Nizozemska je nedvoumno sama dala argumente, zakaj je treba njenega premierja ignorirati, saj ta kraljevina nasprotuje pristopu BiH k Uniji.

Kar zadeva predsednico EK von der Leyen, je bila na obisku že pred odločanjem o pristopu in zdaj je jasno, da vse, kar je takrat rekla, so pravzaprav floskule, in ne gre pričakovati, da bodo sporočila novega obiska drugačna.

Navsezadnje so najboljše argumente za ignoriranje obiskov iz EU dal Adi Ćerimagić, češ da so nam evropski uradniki dali tisoč vprašanj več kot Ukrajini, da so o nas odločali mesece dlje in podobno.

Evropska unija je iluzija, ki bo Bosno in Hercegovino zadavila, en narod pa potisnila v izginotje. To sem nedavno napisal, in po zadnjih odločitvah sem prepričan, da je tako. Morda Bosna in Hercegovina ni primer urejene države, usklajene z vsemi pravili EU, a je v tem trenutku krotka v primerjavi z Ukrajino in Moldavijo, ki sta dobili pristopna pogajanja.

Ni strokovnjaka, ki bi lahko pojasnil, da je država, soočena z agresijo ene najmočnejših sil, kot je Rusija, varnejša in sprejemljivejša kot članica kot država, ki je nestabilna, a njen mir varujejo evropske sile, k čemur je zavezan tudi NATO.

Ali Evropska unija ne verjame v EUFOR in NATO, ali pa je celotna zgodba o evropski poti Bosne in Hercegovine le farsa brezidejnih in nesposobnih evropskih diplomatov in birokratov.

Navsezadnje so Francija, Nizozemska, pa tudi Nemčija jasno povedale, da ne bodo podprle odpiranja pogajanj z BiH. Torej, vse ste povedali, nimate potrebe prihajati, dali ste nam naloge in pustite, da jih izpolnimo. Ko jih bomo izpolnili, vam bomo sporočili, neposredno, ne preko Plenkovića!

In na koncu, če se bodo napovedani obiski uresničili, bi morali državljani Bosne in Hercegovine slišati poziv intelektualcev, da se evropski prevari, zlasti tisti iz Zagreba, upremo s protesti. Mogoče še pred njihovim prihodom, ker, da se ne lažemo, jih poznamo in niso dobrodošli!