Ali ste v simbiotskem odnosu?

V 70. letih prejšnjega stoletja sta Aaron in Jacqui Schiff opredelila simbiozo kot pojav, ko se dve ali več oseb obnaša, kot da tvorijo eno osebo, piše za portal Living psihologinja in psihoterapevtka Elma Omersoftić.

V psihološkem smislu je simbioza izraz, ki ga Transakcijska analiza najpogosteje uporablja za razlago odnosov, ki niso zdravi in ki posamezniku preprečujejo, da bi v življenju dosegel svoje polne potenciale in živel avtentično.

Simbiotske odnose lahko prepoznamo v različnih oblikah: v odnosu med starši in otroki, zakonci, partnerji, prijatelji itd.

Kako prepoznati simbiozo?
Če ste kdaj v odnosu z drugo osebo izkusili, da ste zanemarili svoje potrebe, hkrati pa odločali in pretirano skrbeli za življenje druge osebe, pri čemer se je druga oseba v odnosu pasivno prepustila, da jo vodite skozi življenje in zanemarja svoje potenciale, je mogoče, da ste bili ali ste še vedno v simbiotskem odnosu.

Simbiozo lahko imenujemo zdravo le v odnosu med materjo in otrokom, dokler je otrok v starosti, ko ne zmore sam skrbeti zase, ali ko ena oseba v odnosu trenutno nima virov za skrb zase (npr. bolezen).

Primer simbioze v naši kulturi je podaljšana psihološka navezanost otrok na starše, ki jo zaznamuje problem ločitve in pasivnost odrasle osebe (npr. v starosti okoli 30 let) v smislu, da ne sprejema samostojnih odločitev niti ne prevzema odgovornosti za svoja dejanja, nenehno se opira na podporo in mnenje staršev.

Priča smo takšnim simbiozam na relaciji starš – otrok tudi po sklenitvi zakona, ko se takšni vzorci vedenja nadaljujejo in ko začnejo vplivati na skupno življenje dveh oseb.

Simbiotski scenarij se lahko zgodi tudi v partnerskem odnosu – ko ena oseba v odnosu sprejema življenjske odločitve za oba, druga pa se prilagaja. To bi pomenilo, da eden od partnerjev prevzame vlogo starša in odraslega v zvezi, druga oseba pa se prilagaja in prevzema vlogo otroka. Takšen odnos onemogoča partnerjema, da bi uporabljala vse dele svoje osebnosti. Na primer, oseba, ki odloča kot starš, lahko čuti veliko breme in pozabi na svoje potrebe, da kdaj zajoka, da čuti nemoč in da se zmoti, medtem ko oseba, ki se prilagaja, lahko pozabi, da ima sposobnosti za odločanje, da se jezi in da čuti vse prednosti zrele osebnosti. Partner, ki se v odnosu prilagaja, uporablja pasivna vedenja, da bi drugega partnerja pozval, naj skrbi zanj.

Simbiotski odnosi lahko pustijo dolgoročne posledice na fizično in duševno zdravje posameznika v smislu nizkega razpoloženja, občutka brezizhodnosti ali 'zagozdenosti', nizkega samospoštovanja, psihosomatskih obolenj, tesnobe, različnih iracionalnih strahov, težav pri vzpostavljanju socialnih stikov itd.

Kako iz simbiotskega odnosa?

1. Na začetku je pomembno, da spremenite stališče, da izhod iz simbioze pomeni katastrofo in da nujno pomeni prekinitev stika med osebama, ki sta v simbiotskem odnosu. Nasprotno, izhod iz simbioze pomaga vsaki osebi v odnosu, da bolje spozna svojo osebnost ter da razširi svoje socialne stike in s tem poveča življenjske izkušnje in samospoštovanje.

2. Drugi korak je, da pridobite vpogled v vzroke simbioze, ki so posledica nekaterih prepovedi v otroštvu (o katerih je bilo govora v prejšnji kolumni), kot je prepoved odraščanja ali prepoved lastnega mnenja ali čustev.

3. Pomembno je, da razmislite, katere so vaše potrebe v odnosu in jih odprto delite s partnerjem, staršem ali prijateljem. Ne pozabite, da je jeza normalno čustvo v zdravem tesnem odnosu, jeza pa vam bo potrebna, da boste izšli iz simbiotskega odnosa.

4. Če ste vi oseba v simbiozi, ki skrbi za vse in odloča, razmislite, ali ste morda odpisali sposobnosti druge osebe v odnosu in ali morate nekatere odgovornosti prepustiti njej/njemu (npr. organizacija potovanja, plačilo računov) in razmislite, katere so tiste potrebe, ki bi jih vaš 'notranji otrok' rad izpolnil sebi, pa nimate časa zaradi prevzemanja velikega števila obveznosti.

5. Če ste oseba v odnosu, ki se pretirano prepušča in prilagaja, začnite prevzemati odgovornost, da bi drugi osebi dali vedeti, da ste odrasla osebnost.

6. Začnite razmišljati, da je povsem v redu biti v odnosu in biti drugačen.