Se je bilo mogoče izogniti begu Zorana Galića: Tožilstvo BiH je strategijo spreminjalo od "gospodarskega dogovora" do aretacije

Napisala: Amra Vrabac

Glavni tožilec Tožilstva BiH Milanko Kajganić je 9. julija medijem poslal sporočilo za javnost, v katerem je navedel, da je osumljeni namestnik direktorja SIPA-e Zoran Galić nezakonito zapustil BiH 8. julija in pobegnil na Hrvaško. V isti izjavi je Kajganić poudaril, da obstajajo utemeljeni sumi, da je neznana oseba iz institucij, vključenih v preiskavo, osumljenemu Galiću posredovala informacije o načrtovani akciji, ter da bo Tožilstvo BiH skupaj z domačimi institucijami in mednarodnimi partnerji izvedlo preiskavo, da bi identificiralo in v skladu z zakonom procesuiralo navedeno osebo.

Od takrat do danes se Kajganić ni več oglašal, iz Tožilstva BiH pa so na vprašanja medijev o primeru Zorana Galića in nadaljnjih ukrepih Tožilstva BiH le skopi odgovori, da so procesne dejavnosti v teku, brez dodatnih pojasnil.

Toda vrnimo se k dejavnostim, ki so bile izvedene pred samo akcijo 9. julija.

Po informacijah Patrije je postopajoča tožilka Tožilstva BiH Bojana Jolović prvotno načrtovala, da bi Galiću ponudila „gospodarski dogovor“, da sam pride na Tožilstvo BiH in bo zaslišan glede dejanj in okoliščin, ki mu očitajo. O tem je bil obveščen tudi direktor SIPA-e Darko Ćulum.

Toda nekaj dni kasneje je Jolovićeva spremenila načrt in Ćuluma obvestila, da bo vendarle prišlo do aretacije Zorana Galića. V prostorih SIPA-e je potekal sestanek, na katerem je bilo dogovorjeno, da SIPA oblikuje ekipo, ki bo 9. julija izvedla akcijo.

Ekipa, ki je bila oblikovana, je bila šele tik pred odhodom v Posušje obveščena, kam gredo in kaj bodo delali. Tako nihče iz ekipe preiskovalcev Galiću ni mogel sporočiti, da je tarča aretacije.

Zanimivo je, da je Kajganić v istem sporočilu navedel, da to preiskavo Tožilstvo BiH izvaja skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve Republike srbske, kar odpira vprašanje, iz katere agencije ali institucije so procurile informacije o akciji aretacije Zorana Galića.

Direktor SIPA-e Darko Ćulum je v prvi izjavi medijem 9. julija dejal, da je Galića videl prejšnji teden in da je takrat napovedal tajnici, da gre na zdravljenje. Uradne potrditve teh informacij pa ni, saj je Galićeva ekipa šele ta teden dostavila zdravstveno dokumentacijo, na podlagi katere so zahtevali, da se njihovemu klientu odobri bolniški dopust.

Toda to se ni zgodilo, zato je odvetniška ekipa v dogovoru z Galićem izmislila nov načrt. Od Sveta ministrov BiH je zahteval predčasno razrešitev z mesta namestnika direktorja SIPA-e zaradi upokojitve. Torej, medtem ko beži pred pravosodjem BiH, Galić uporablja pravne mehanizme, da bi uveljavil določene pravice in se izognil razrešitvi, ki bi jo moral sprožiti neodvisni odbor. Če bo Svet ministrov BiH ravnal po tej zahtevi in Galića razrešil, bo imel pravico tudi do odpravnine, iz proračuna BiH pa bo beguncu pred pravosodjem izplačan večji znesek denarja.

Vlasti Republike Hrvaške se o tem primeru niso oglašale, znano pa je, da je bil Galić eden od kadrov, blizu HDZ BiH, in je redno sodeloval na sestankih obeh HDZ, ki sta ju vodila Dragan Čović in Andrej Plenković.

V tej preiskavi Galića sumijo storitve kaznivih dejanj sprejemanja daril in drugih oblik koristi ter zlorabe položaja ali pooblastil, v času, ko je opravljal funkcijo direktorja Službe za mejno policijo BiH.

V okviru iste akcije so bile aretirane še tri osebe, od katerih je ena zaposlena v Službi za mejno policijo BiH, zoper katere je bil odrejen pripor.

Vprašanje, ki se postavlja, je, ali se je Tožilstvo BiH lahko izognilo begu Zorana Galića, če ne bi kalkuliralo z njegovo aretacijo.

Na Tožilstvu BiH je šest odprtih zadev zoper Galića, vse se nanašajo na obdobje, ko je bil direktor Službe za mejno policijo BiH v dveh mandatih. Šele ko se je vključil EUROPOL, Tožilstvo BiH ni imelo več izbire in je moralo Galića procesuirati.

Galić je v primeru Konak, ki je bil že zaključen pred Sudom BiH s sporazumi o priznanju krivde za nameščanje razpisov za sprejem kadetov v GP BiH iz leta 2020, izognil kakršni koli odgovornosti, celo pričal pa je v korist Rejhana Rakovića, ki ga je imenoval za predsednika komisije za sprejem kadetov. V akciji, ki je bila izvedena septembra 2021, so pri Rakoviću našli seznam z imeni kadetov in okoli 100.000 KM, ki izvirajo od sprejemanja podkupnin od kandidatov. V komunikacijah, ki jih je objavila Istraga, in ki so bile najdene ob dešifriranju Sky-a, se omenja tudi ta razpis.

Postopajoča tožilka je bila tudi v tem primeru Bojana Jolović. Takrat ni menila, da je Galić ključna oseba za nameščanje razpisov ali da je tiho odobril takšna dejanja s postavljanjem svojega zaupnika na čelo komisije.

Po vseh peripetijah in težavah z umikom nekaterih kandidatov, ki so zaradi poteka časa presegli starostno mejo, ali zaradi odhoda iz BiH, so oktobra 2023 sprejeti kadeti odšli na usposabljanje, pred nekaj meseci pa so končno začeli delati.

Znano je, da ima GP BiH kadrovski primanjkljaj, in čeprav je bil razpisan nov razpis, sama procedura predolgo traja, medtem ko pogoje za upokojitev izpolnjujejo številni policisti. Ta začarani krog bi se lahko prekinil s spremembami zakona, ki bi podaljšale delovno dobo policistov ob izpolnjevanju posebnih pogojev, kot sta telesna in psihična pripravljenost. Toda Svet ministrov BiH je nem na apele sindikatov državnih policijskih agencij, zato se postavlja vprašanje, ali je komu cilj oslabiti državne policijske agencije in varnost meja Bosne in Hercegovine ter jo narediti porozno za čezmejni organizirani kriminal, narkokartele, terorizem, ilegalne vhode migrantov ali beguncev pred pravosodjem.

Le posamezniki iz trojke razumejo obseg te težave, vendar njihove pobude za povečanje zmogljivosti in proračuna teh agencij niso bile sprejete, zato se odgovor očitno ponuja sam po sebi.