Ali je zelena luč za začetek pogajanj razlog za slavje ali za zaskrbljenost?

Piše: Dr. sc. Enver Išerić

Evropska komisija je priporočila Evropskemu svetu sprejetje odločitve o začetku pogajanj Bosne in Hercegovine in Evropske unije. Takšno priporočilo je treba pozdraviti in prepričan sem, da državljani Bosne in Hercegovine v ogromnem odstotku podpirajo pristop naše države k Evropski uniji. Razlog je zelo preprost – Bosna in Hercegovina bo ekonomsko močnejša, varnostno varnejša, demokratično močnejša, za kriminal in korupcijo pa nevarnejša.

Če je tako, potem lahko postavimo vprašanje, ali je predstavnikom oblasti v Bosni in Hercegovini resnično mar za članstvo v Evropski uniji. Prepričujejo nas, da jim je. In treba je biti iskren in reči, da nekaterim tudi je. Večini ni.

Kajti, če bi obstajala resnična želja po članstvu v Evropski uniji, kar vključuje vladavino prava, bi oblast neutrudno delala na izpolnjevanju postavljenih pogojev in sprejemanju zakonov, ki so usklajeni z evropskimi standardi.

Žalostno je poslušati, po zeleni luči Evropske komisije, hvalospeve nekaterih politikov, kako je v enem letu dosežen napredek kot v preteklih desetih letih. To preprosto ni res, ne glede na to, kdo to trdi, pa četudi so to predstavniki Evropske unije.

HDZ BiH je "ponosen", da je Evropska komisija prepoznala napredek, ki ga je naša domovina dosegla v preteklem obdobju, ter navajajo "posebej smo ponosni, da se je to zgodilo v sklicu Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, ki ga vodi predsedujoča Sveta ministrov in podpredsednica HDZ BiH Borjana Krišto." In treba je razumeti takšno gledanje na stvari, a vse to bi se zgodilo, če bi bil na čelu Sveta ministrov kdorkoli drug. HDZ si tega ne more pripisovati in se imeti za voditelja evropskih integracij. To HDZ nikoli ni bil. Če je obstajala resnična želja po pristopu naše države k Evropski uniji, zakaj je reforma javne uprave v celotni Bosni in Hercegovini blokirana skoraj deset let. Naj bivša in sedanja oblast odgovorita državljanom na to vprašanje. Za blokade te reforme so krivi vsi, vodilna pa sta bila SNSD in HDZ. In javna uprava bi morala biti usposobljena za vse druge reforme.

Poleg tega se začetek pogajanj uporablja za sprejemanje zakonov, ki absolutno ne ustrezajo zahtevam Evropske komisije. Najboljši primer za to je Osnutek zakona o sodišču Bosne in Hercegovine, s katerim se pod izgovorom oblikovanja Pritožbenega oddelka, ki že obstaja na Sodišču, zmanjšujejo pristojnosti Sodišča Bosne in Hercegovine. In pristojnosti sodišča bi bilo treba krepiti in zagotoviti poenotenje sodne prakse pri uporabi zakonov v Bosni in Hercegovini. Trenutno je sedež Pritožbenega oddelka v Sarajevu, Osnutek zakona pa načrtuje spremembo njegovega sedeža v entiteto RS, oziroma v Lukavico ali Banja Luko.

Kar je še posebej zaskrbljujoče, je dejstvo, da člen 19 novega zakona omogoča Pritožbenemu oddelku, da odloča o prenosu pristojnosti s Sodišča Bosne in Hercegovine na drugo sodišče v entiteti ali BD, kadar je iz stvarnih ali pravnih razlogov onemogočeno, da postopa Sodišče Bosne in Hercegovine.

Takšna določba ne obstaja v veljavnem zakonu, zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj se določa pristojnost Pritožbenega oddelka za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ne da bi se pri tem opredelili stvarni in pravni razlogi za onemogočanje Sodišča Bosne in Hercegovine, da postopa v konkretnem primeru.

Proces priključitve Bosne in Hercegovine k Evropski uniji mora vključevati krepitev države in vladavino prava, ne pa njeno slabitev. Pod izgovorom izjemnega napredka in zaslug domačih politikov, ki so pripravljeni na "kompromis", HDZ BiH še naprej vztraja pri tako imenovanem legitimnem zastopanju v Predsedstvu Bosne in Hercegovine, čeprav je to v nasprotju z vsemi evropskimi in mednarodnimi načeli in vrednotami.

In na koncu bi moral HDZ BiH svoja stališča o tem, kdo je resnično "zaslužen" za priporočilo za začetek pogajanj, uskladiti z Željano Zovko, evropsko poslanko in nekdanjo veleposlanico Bosne in Hercegovine, ki je izjavila, "da je hrvaški premier Andrej Plenković pripeljal evropske uradnike v Sarajevo, da bi jim pokazal, 'kaj se lahko zgodi', če BiH ne dobi zelene luči za pogajanja z EU." Iz te njene izjave bi lahko sklepali, da je Bosna in Hercegovina dobila zeleno luč prav zaradi nedela in blokad, pa tudi zato, kot trdi Zovko, da BiH ne bi postala naslednje žarišče.

Če k temu dodamo opozorila ameriških obveščevalnih služb, kot poročajo mediji, da je Milorad Dodik, ki je izvajalec del na srbskem svetu, pripravljen raztrgati BiH in odcepiti RS, ko mu Kremelj in Beograd data znak, potem ni nobene potrebe niti razloga za kakršno koli slavje in lažno predstavljanje lastnega nedela kot uspeha, ki nas vleče naprej.