Je li FBiH dobila 15 tisoč novih kmetov ali proračunskih porabnikov?

(Patria) - V primerjavi s prvotno načrtovanimi 500 tisoč KM za podporo sofinanciranju različnih programov za zagon proizvodnje, subvencije pomladanske in jesenske setve, je bilo za kmete v Federaciji Bosne in Hercegovine zagotovljenih dodatnih devet milijonov mark.

Vendar pa kmetje negodujejo zaradi načina, na katerega bodo ta sredstva razdeljena, saj se je z objavo programa subvencij naglo povečalo tudi število kmetov v Federaciji BiH. Zato se postavlja vprašanje, ali je Federacija BiH dobila 15 tisoč novih kmetov ali proračunskih porabnikov?

V lanskoletnem prispevku smo se ukvarjali z vse večjim številom zaprtih kmetijskih gospodarstev. Takrat je bilo skoraj 90 odstotkov njiv na Mihaljevcu pri Cazinu neobdelanih. Danes je
situacija bistveno drugačna. Le redke njive so neobdelane. Na to je v veliki meri vplivala epidemija koronavirusa in namen federalnih oblasti, da pomagajo kmetom.

»Kmetijska gospodarstva so se resnično povečala, ker so dobivali brezplačno gorivo, semena, gnojila in zaščitna sredstva,« pravi Ahmet Lipović, predsednik Združenja kmetov »Krajina« Cazin.

Z objavo programa implementacije subvencij Federalnega ministrstva se število registriranih kmetijskih gospodarstev naglo povečuje. S 2.700 na 17 tisoč registriranih strank, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo v Federaciji BiH. Tu pridemo do vprašanja – ali je Federacija BiH postala bogatejša za 15 tisoč kmetijskih proizvajalcev ali 15 tisoč novih upravičencev
sredstev?

»Resnično je le 2.700 tistih, ki se ukvarjajo profesionalno in ki živijo od svojega dela. Tih novih 15 tisoč, ki so na novo registrirani, nam bo samo vzelo denar iz proračuna. Nobene koristi ne bo imela država od njih. Imeli bodo le zasejano nekaj gredic čebule, krompirja in nekaj malo koruze. Nekateri so že prodali ali dali semena,« pravi Ermin Veladžić, predsednik Združenja proizvajalcev mleka in mesa USK, poroča BHRT.

»Ne bi smela biti realna ta porazdelitev, da po tisoč mark dobi tisti, ki je zasejal par arov, tisti, ki je zasejal par hektarjev ali tisti, ki je zasejal par sto hektarjev. To so stroški, ki so strahovito veliki in različni,« pravi Ahmet Lipović, predsednik Združenja kmetov »Krajina« Cazin.

Vsaka podpora, ki pride, je dobrodošla, pravijo kmetje. Vendar pa za kmeta, kot je Ahmet Lipović, ki je letos v koruzo vložil okoli 11 tisoč mark, pomoč tisoč mark ne bo veliko pomenila. Zato stari krajiški kmetje ponujajo rešitev.

»Najboljša rešitev je, da se teh devet in pol milijonov mark, kar je 12 odstotkov proračuna za leto 2020, porazdeli na vse proizvodnje. Da proizvajalci dobijo plus 12 odstotkov na vse svoje proizvodnje. To je najboljše, najbolj realno in najbolj učinkovito se bo pokazalo,« pravi Ermin Veladžić, predsednik Združenja proizvajalcev mleka in mesa USK.

Poleg tega so kmetje v vsej Bosni in Hercegovini zaradi trenutnega stanja, ki ga je povzročil koronavirus, v neprijetnem položaju. Vse čas so proizvajali, pa niso imeli kam plasirati izdelkov.

»Neposredno smo povezani z gostinci in turizmom in povpraševanje po naši proizvodnji se je abnormalno zmanjšalo,« pravi Dragan Pavlović, predsednik Kmečke zveze Federacije BiH.

»Analize je nujno opraviti in posebej se posvetiti ukrepom za razvoj podeželja, oziroma podpori predelovalnim zmogljivostim, ker tudi če se zgodi, da bomo imeli 50 odstotkov več proizvodnje kmetijskih občutljivih izdelkov, je zelo pomembno, na kakšen način lahko reagiramo, da naredimo predelovalno proizvodnjo in to pretvorimo v prehrambene izdelke, ki imajo veliko daljši rok trajanja,« pravi Sanela Klarić, Odbor za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo Zastupniškega doma Parlamenta FBiH.

Od prihodnjega tedna bodo potekale redne tematske seje Odbora za kmetijstvo pri Zastupniškem domu Parlamenta Federacije BiH, na katerih naj bi skupaj kmetje, predstavniki ministrstva in strokovnjaki s področja kmetijstva sprejemali ukrepe, s katerimi bi se izboljšala situacija v kmetijstvu.