Je li Bosancem in Hercegovcem težko naučiti angleščino: Lažje je kot Italijanom in Turkom

Sposobnost komuniciranja v angleščini je danes osnovna pismenost. Mnogi ljudje govorijo več tujih jezikov. Vsak tuji jezik nam odpre nova vrata, a brez angleščine so vsa vrata zaprta. Angleščina je danes naš drugi jezik – globalna lingua franca. Lingua franca je bil nekoč jezik Sredozemlja. Jezik trgovcev, diplomatov in tudi piratov. Vsem v sredozemski regiji je bil ta, zdaj izumrli, skupni jezik nujen za opravljanje dela.

Danes nam je angleščina nujna za delo, za dostop do informacij, za spoznavanje sveta in učenje o njem – pojasnjuje za bosansko-hercegovško tiskovno agencijo Patria Sanja Granov, direktorica šole za tuje jezike Syllabus iz Sarajeva.

Kako dobro ali slabo Bosanci in Hercegovci govorijo angleško, Granov težko pove, saj dejansko ni kakovostnih raziskav o tem. Če pa imajo naši ljudje predispozicije, da se angleščine lažje naučijo kot govorci nekaterih drugih jezikov, na primer Italijani ali Francozi, to zagotovo drži.

- Nam je objektivno lažje kot mnogim drugim. Na primer, lažje nam je kot Italijanom ali Francozom, ki imajo velik problem z izgovorjavo določenih glasov v angleščini, ker v njihovih jezikih teh glasov ni. Morajo se res potruditi, da se naučijo izgovoriti, za začetek, glas H. Francozi nimajo niti glasu Č v svojem maternem jeziku. Pa še problemi z naglasom. Objektivno, nam je lažje. Lažje nam je kot Madžarom, Turkom in Fincem tudi – da se zadržimo samo v Evropi.
Njihovi jeziki imajo spet povsem drugačno strukturo. Imenujejo se aglutinacijski jeziki.

Poenostavljeno, v teh jezikih se dodatki (afiksi) „lepijo“ na osnovne besede in tako se besedam dodajajo pomeni in funkcije. Zelo težko se naučijo jezika, ki deluje povsem drugače. Tako da nimamo prav veliko opravičila, da bi rekli, da nam je težko – pojasnjuje Granov in dodaja, da so po drugi strani Nemci, Skandinavci in Nizozemci znani kot odlični govorci angleščine. Njihovim maternim jezikom je angleščina spet bližja.

Šola Syllabus v Sarajevu je nastala v okviru programa, ki je v Soros fundacijah obstajal do leta 2004 in se je imenoval „Program angleški jezik“. Začelo se je z brezplačnimi tečaji že leta 1995, februarja 1997 pa je bila šola registrirana kot domače podjetje.

Od leta 2006 so članice mednarodne zveze Quality English. To je, pravi Granov, zanje pomembno, saj so tako v stiku s kolegi iz stroke in na ta način uspešno sledijo času ter se nenehno učijo novih stvari. Poleg tega jih redno preverjanje dela s strani Zveze obvezuje, da sledijo najnovejšim svetovnim standardom.

   Če se želite naučiti angleško, morate biti vztrajni

Če se želite naučiti angleščino, morate biti preprosto vztrajni in vaditi, kadar koli imate priložnost.

- Če nimamo talenta za jezike, to ne pomeni, da se ne moremo naučiti tujega jezika. Lahko. Ne bojte se slovnice. Večini ljudi je treba naučiti angleško, tako kot se jim je treba naučiti voziti. Če želite voziti avto, se morate naučiti, kako uporabljati zavoro, sklopko, menjalnik ... Naučiti se morate upravljati ta zapleten stroj. Vendar vam ni treba razumeti, kakšen proces poteka v motorju vašega avtomobila.

Ali veste, da v bencinskem motorju poteka Ottov termodinamični proces z dvema izohorama in dvema adiabatama? Ma, zagotovo veste, kakšno gorivo je treba naliti, in to je to. Seveda se morate naučiti prometnih predpisov in kako vklopiti brisalce. Največ pa se boste naučili v praksi – zato največ ur usposabljanja preživite v vožnji.

Tako je tudi z jezikom. Več praktične vadbe, bolje govorite. Najpogostejša napaka, ki jo odrasli naredijo pri učenju jezika, je, da želijo takoj govoriti pravilno. In ne bodo začeli govoriti, če nečesa ne morejo povedati brez napake. Pa moramo grešiti!

Treba je poslušati, brati, govoriti, pisati. Ne pa proučevati pravil in se jih učiti na pamet. Vaditi, vaditi in samo vaditi. Kot z violino. Najprej prazne strune, s celim lokom. Seveda zveni grozno. Vendar morate nadaljevati z vadbo. Grešiti. Ponavljati. Poslušati. Tako kot poslušate glasbo, poslušajte tudi jezik. Pogumno spregovorite. In ne obupajte, ker še vedno ne zveni popolno – spodbuja Granov.

   Katera metoda učenja jezika je najboljša?

Po besedah naše sogovornice ne obstaja popolna metoda, učbenik ali edinstven recept za učenje tujega jezika. Seveda je strokovnost učitelja odločilna, profesionalni učitelji pa se bodo nenehno učili in iskali, kaj je najboljše za njihove učence.

Tudi metod in učbenikov je veliko. Nekatere metode so uspešnejše od drugih, nekateri učbeniki so dobri ali niso. Pomembno je vedeti, da nekaj, kar uspe enemu udeležencu, ne bo nujno uspelo vsem. Moramo upoštevati, da se vsi ne učimo na enak način. Učitelj mora vedeti, kaj izbrati, na podlagi tega, kaj je za njegove učence najboljše.

Zabloda je tudi, da se je v poučevanju treba držati le določenega učbenika in da moramo na uri narediti vse, kar je v tem učbeniku. Ali se učimo učbenik ali se učimo jezik? Učbenik je samo pomožno sredstvo učitelju. Britanski učbeniki angleškega jezika pa so namenjeni globalnemu trgu. Dober učitelj razmišlja o potrebah svojih učencev, pozna in uporablja različne metode in materiale. Ocenjuje jih, prilagaja in izbira tisto, kar je najboljše za njegove udeležence.

Za kakovosten pouk je najpomembnejša priprava, priprava in še enkrat – priprava. Podobno kot na primer v gledališču. Tisto, kar vidimo na odru, je rezultat dolge in temeljite priprave.

Seveda je pomemben tudi talent in šolanje, med katerim se naučite tehnik, ki jih je treba uporabiti. Toda za pouk se mora učitelj vsakič pripraviti kot igralec za svojo vlogo. Ali kot športniki. Vidimo tekmo od 90 minut, ne vidimo pa, koliko priprave in treninga je potrebnega, da bi tekmo dobro odigrali.

Na pouku seveda veliko zavisi tudi od samih učencev. Če je pouk dobro pripravljen, so učenci tisti, ki opravijo največ dela na sami uri. Učitelj jih samo vodi do cilja. – pravi Granov, piše Patria.