Bo Trump dovolil Kitajski vrnitev Tajvana pod svoj nadzor?

Napisal: Armin Sijamić

Sredi avgusta se je ameriški predsednik Donald Trump večkrat ukvarjal s Tajvanom, in sicer v različnih temah in kontekstih. Ali Trump napoveduje spremembo ameriške politike do Tajvana?

Vrh Aljaska ameriškega predsednika Trumpa in njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina je vrgel v senco številne druge krize in procese v svetu. Kljub temu je Trump našel čas, da se ukvarja tudi z drugimi temami, kar je še posebej pomembno v kontekstu pogajanj s Putinom in njegovega odnosa do Ukrajine.

/qpost/415397

Trumpov ples od Aljaske do Washingtona in med sovražniki in prijatelji

Napisal: Armin SijamićV samo nekaj dneh je ameriški predsednik Donald Trump potegnil več potez, o katerih se bo še dolgo govorilo. Ameriški sovražniki in prijatelji so predstavljali kuliso za neverjeten Trumpov nastop na temah, ki lahko spremenijo

Trump je v teh dneh skrbno izbiral sogovornike v medijih, na družbenih omrežjih pa je bil aktiven kot običajno. Pogajanja s Putinom je izkoristil za več drugih pomembnih sporočil, ki jih je poslal dvema najštevilčnejšima državama na svetu – Indiji in Kitajski.

Omeniti velja, da je vrh Trumpa in Putina sledil kmalu zatem, ko je ameriški predsednik Kremlju sporočil, da imajo čas do 8. avgusta, da pokažejo, da želijo mir v Ukrajini, sicer pa bodo uvedli tako imenovane „sekundarne sankcije“ na rusko nafto, kar bi v prvi vrsti škodilo Indiji, velikemu kupcu ruske nafte in državi, ki je pomembna za ameriške geopolitične interese v Aziji in na Pacifiku.

/qpost/413615

Trump želi prisiliti Modija, da Indija izbere med Washingtonom in Moskvo

Napisal: Armin SijamićIndija zavzema pomembno mesto v načrtih velikih sil. Zdaj je pod posebnim drobnogledom Združenih držav Amerike in Rusije, vložek pa je možen strateški preobrat najštevilčnejše države na svetu.Ameriškemu predsedniku Donaldu Trum

Trumpova stara skrb – Kitajska

Trump v teh dneh ni pozabil niti na Kitajsko, državo, ki jo ameriški strateški analitiki imenujejo največji geopolitični izziv v zgodovini Združenih držav. V pogovoru za njemu bližnjo televizijo Fox News, tik pred srečanjem s Putinom, je Trump izrekel nekaj, česar kitajska stran ni ne potrdila ne zanikala, še posebej ne njen predsednik Xi Jinping.

„Povem vam, veste, imate zelo podobno stvar s predsednikom Xijem iz Kitajske in Tajvanom, vendar ne verjamem, da obstaja možnost, da se to zgodi, dokler bom jaz tukaj. Videli bomo,“ je dejal Trump, ko je govoril o ruski invaziji na Ukrajino in možnosti, da se kaj podobnega ponovi drugje, ter ponovil, da se vojna v vzhodni Evropi nikoli ne bi zgodila, če bi bil on v Beli hiši. „Rekel mi je: 'Tega nikoli ne bom storil, dokler ste vi predsednik.' Predsednik Xi mi je to rekel, jaz pa sem rekel: 'No, cenim to', a je tudi rekel: 'Vendar sem zelo potrpežljiv, in Kitajska je zelo potrpežljiva,'“ je dodal Trump.

Ukvarjanje s Kitajsko ni presenečenje. To je Trumpova politika iz njegovega prvega mandata, ko si je prizadeval preprečiti rast vpliva Pekinga. Uvedel je sankcije in različne omejitve za kitajska podjetja, zlasti tista, ki se ukvarjajo z razvojem tehnologije 5G, proizvodnjo čipov in nabavo redkih kovin. To politiko je nadaljeval tudi Joseph Biden, čeprav ni bil tako glasen kot njegov predhodnik in naslednik.

Nekaj dni po intervjuju za Fox News, medtem ko je čakal na obisk evropskih voditeljev, ki so se odpravljali v Washington, da bi se pogovorili o vrhu s Putinom, je Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: „Predsednik Ukrajine Zelenski lahko skoraj takoj konča vojno z Rusijo, če želi, ali pa lahko nadaljuje boj. Spomnite se, kako se je začelo. Ni vrnitve Krima, ki ga je Obama dal (pred 12 leti, brez izstreljenega naboja!), in NI VSTOPA UKRAJINE V NATO. Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo!!!“

Na poti na Aljasko je Trump novinarjem na letalu dejal, da bo v nekaj tednih uvedel nove carine na jeklo, polprevodnike in računalniške čipe. Čeprav se zdi to kot Trumpovo sporočilo svetu, se v bistvu najbolj tiče ameriške zaveznice Tajvana, ki je največji proizvajalec čipov za mobilne telefone, ki se prodajajo v Združenih državah.

Trump je v začetku avgusta napovedal 100-odstotne carine na Intelove čipe, uvožene v Združene države, ne da bi navedel, kdaj bodo začele veljati. Takrat je tudi dejal, da ne bo veljal za polprevodnike podjetij, ki so se zavezala, da bodo začela proizvodnjo v Združenih državah, kar je še ena skupna politika Trumpove in Bidenove administracije.

/qpost/398641/Trumpov-Dan-osvoboditve-je-uvod-v-novo-dobo-ekonomskih-in-političnih-odnosov

Trumpov 'Dan osvoboditve' je uvod v novo dobo ekonomskih in političnih odnosov

Napisal: Armin SijamićPredsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v sredo uvedel carinske tarife državam po vsem svetu. Nekaj ​​prej je ta poteza opisana kot „Dan osvoboditve“, ki bo „vrnil dušo“ Združenim državam Amerike,

Ponudba in grožnja Kitajski

Iz teh Trumpovih sporočil so kitajski uradniki lahko prebrali marsikaj, čeprav njihove reakcije tega ne kažejo. V tipično bledi diplomatski izjavi tiskovnih predstavnikov različnih kitajskih institucij je Peking ponovil svoje dobro znane stališče.

Vendar pa Kitajci niso mogli spregledati, da Trump postavlja Ukrajino v situacijo, da prizna, da je Krim ruski, ker ga vojaško ne more vrniti, in da ni vstopa v NATO, ker se je tako dogovoril s Putinom.

Poleg tega grožnja z novimi carinami, ki se nanašajo na Tajvan, pomeni, da Trump sporoča, da Združenim državam odcepljeni kitajski otok ne bo večno potreben. Z drugimi besedami, tajvanska stran se mora dodatno boriti za ameriško naklonjenost, kitajska stran pa lahko dobi zeleno luč za prevzem otoka.

/qpost/414288/Vojne-so-na-kitajskih-mejah-in-Peking-pokazuje-da-je-pripravljen-na-različne-scenarije

Vojne so na kitajskih mejah, Peking pa kaže, da je pripravljen na različne scenarije

Napisal: Armin SijamićKitajska desetletja daje prednost miru in gospodarstvu, računajoč, da jo bo njen razvoj pripeljal na mesto največje svetovne sile. Letošnje leto je za Kitajsko na tem področju slabo, saj je vojna prišla na njene meje.Pretekli dnevi so svet bruj

Takšna sporočila Tajvanu, ki je dobesedno odvisen od ameriške vojaške in diplomatske podpore, zagotovo ne godijo. V to, da bodo Združene države branile Tajvan v primeru kitajske invazije, nihče ne dvomi, obstajajo pa dvomi o načinu. Trumpova administracija je nadaljevala Bidenovo politiko do Tajvana. Obrambni minister Pete Hegseth je junija dejal, da bi „vsak poskus komunistične Kitajske, da bi s silo osvojila Tajvan, povzročil uničujoče posledice za Indo-pacifik in svet. Ni razloga, da bi to olepševali. Grožnja, ki jo predstavlja Kitajska, je resnična. In lahko bi bila neposredna.“

Hegsethova izjava se zdi kot komentar na to, čemur naj bi Xi Jinping postavil rok – Tajvan kot del Kitajske do leta 2027. Kitajski predsednik je decembra dejal, da nihče ne more ustaviti „zgodovinskega trenda ... ponovne združitve“ Tajvana in Kitajske, saj sta „ista družina“.

Takšni Trumpovi mamci za Kitajce se zdijo le priprava na vrh obeh predsednikov, potem ko sta se enkrat pogovarjala po telefonu junija, čeprav Trump trdi, da ga je Xi Jinping poklical tudi aprila, česar Peking ni potrdil. Z bičem (sankcije, omejitve, carine ...) je Trump zdaj pred Kitajce postavil tudi korenček (Tajvan) in z njim maha kot s deli Ukrajine pred Putinom.

Ali se bo kitajski predsednik srečal s Trumpom in kdaj, za zdaj ni znano, jasno pa je, da bo to odvisno tudi od razpleta v Ukrajini. Na to je Trumpa opozoril tudi njemu blizu republikanski senator Lindsey Graham. Ob omembi možnosti dogovora v Ukrajini je pred dvema tednoma Graham dejal, da „če se bo končalo tako, da bo videti, kot da je bil Putin preveč nagrajen, bo sledil Tajvan.“

Grahamovo opozorilo kaže na vso resnost Trumpovih potez, ki jih vleče v odnosih z Rusijo in Kitajsko, oziroma z ameriškimi zavezniki, ki pričakujejo zaščito Washingtona. Trump na ti dve vprašanji testira sedanje in prihodnje politike Združenih držav Amerike.