Se bodo odzvali bošnjaški in hrvaški voditelji: Preko zakona o gozdovih RS lahko razglasijo neodvisnost

Če ustavnost zakona o gozdovih v Republiki Srpski ne bo nujno izpodbita pred ustavnim sodiščem Bosne in Hercegovine, bo ta entiteta BiH imela popolno sposobnost razglasiti neodvisnost.  

- To bo konec začete vojne proti Bosni in Hercegovini, opozarja v intervjuju za novinarsko agencijo Patria Muharem Cero, strokovnjak za državno lastnino.

Vlasti v Republiki Srpski so leta 2008 sprejele Zakon o gozdovih RS. S tem zakonom je bilo naloženo, da se gozdovi Bosne in Hercegovine, ki se nahajajo na območju Republike Srpske, vpišejo kot last Republike Srpske, ne pa kot gozdovi v lasti države. Praktično je z Zakonom o gozdovih RS prenehal kontinuitet Bosne in Hercegovine. Razgrajuje se državno lastnino.

Nihče od bošnjaških predstavnikov iz tistega obdobja se ni odzval na sprejetje takšnega zakona, čeprav je to groba kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma. To odpira mnoge dvome.

- Dayton pravi, da je BiH integralna in suverena država. Toda z rešitvami, kot jih imamo v RS, BiH preneha biti integralna celota. Medentitetne črte postanejo trdne zemljiškoknjižne meje – pravi Cero.

Republika Srpska je z Zakonom o gozdovih dobila teritorialni integritet, podoben državi. V RS imajo izvršno oblast, imajo zakonodajo, imajo državljanstvo... ne potrebujejo veliko več, da bi lahko razglasili neodvisnost od Bosne in Hercegovine.

- Z sprejetjem Zakona o gozdovih RS, čeprav je to groba kršitev Daytona, tamkajšnje oblasti želijo pridobiti tudi lastništvo nad ozemljem. To pomeni, da bo RS prišla v položaj, ko bo le četrtino koraka oddaljena od odcepitve. Na svetu ni ozemlja, ki bi imelo sposobnost odcepitve, ne da bi se ji to dovolilo – opozarja Cero.

- Manjšo sposobnost je imelo Kosovo, ko je razglasilo neodvisnost od Srbije. Tudi BiH je imela manjšo sposobnost, ko se je odcepila od Jugoslavije, pa je kljub temu mednarodno priznana država – spominja Cero.

Ta strokovnjak za državno lastnino spominja, da še ni prepozno za apelacijo. Pravica do apelacije ne zastara.

Apelacijo na ustavno sodišče BiH glede Zakona o gozdovih v RS lahko vloži član Predsedstva BiH, predsedujoči Sveta ministrov BiH, predsedujoči ali njegov namestnik kateregakoli doma Parlamentarne skupščine BiH. Apelacijo lahko vloži tudi ena četrtina članov delegatov kateregakoli doma Parlamentarne skupščine BiH ali ena četrtina kateregakoli doma zakonodajnega organa entitete, piše Patria.