Cvijanović na zasedanju OZN: Izzivi, s katerimi se soočamo, ogrožajo varnost in stabilnost države ter celotne regije Zahodnega Balkana

(Patria) - V New Yorku se je sinoči začela izredna seja, na kateri Varnostni svet Združenih narodov na zahtevo Rusije obravnava razmere v Bosni in Hercegovini.

Članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović je v svojem nagovoru preko video povezave sporočila, da RS ne krši Daytonskega mirovnega sporazuma niti mednarodnega prava.

"BiH ni ena volilna enota"

Nasprotno, je navedla Cvijanovićeva, se RS "zavzema za strogo spoštovanje Ustave BiH, kot dela pogodbe, ki večino pristojnosti prepušča dvema entitetama in vsakemu od treh konstitutivnih narodov zagotavlja mehanizme zaščite njihovih pravic".

- Prav tako spoštovanje mednarodnega prava pomeni, da morajo biti visoki predstavniki imenovani v skladu s postopki, določenimi v Prilogi 10 Daytonskega sporazuma, in delovati v okviru predpisanega mandata – je dejala Cvijanovićeva.

Poudarila je, da se RS zavzema za spoštovanje ustave in postopkov, ki jih ta določa.

- Nasprotuje zlorabi in obidvanju naših institucij in določb Ustave, kot je na primer primer z aktualno resolucijo o dnevu spomina na Srebrenico.

Na pripravo te resolucije za glasovanje v Generalni skupščini OZN se dela brez kakršnih koli predhodnih posvetovanj in odobritev s strani relevantnih in pristojnih institucij BiH – je dejala Cvijanovićeva.

Zahvalila se je za priložnost, da se obrne na Varnostni svet in deli svoje stališče in pogled na razmere v državi.

- Predsedstvo Bosne in Hercegovine deluje kot kolektivni tripartitni šef države in v to telo sem bila izvoljena iz RS, ene od dveh entitet, ki sestavljata Bosno in Hercegovino – poudarja Cvijanovićeva.

Spominja, da se druga dva člana Predsedstva BiH izvolita iz druge entitete – Federacije BiH.

- To jasno kaže, da Bosna in Hercegovina ni ena volilna enota, ko gre za izvolitev skupnih institucij na ravni BiH.

Glavni varuh miru

To prav tako govori, da je Ustava BiH, oziroma Priloga 4 Daytonskega sporazuma, skrbno zasnovana tako, da vzpostavi sistem z dvema entitetama z visoko stopnjo avtonomije in tremi konstitutivnimi narodi, kot tudi z važnimi mehanizmi delitve oblasti.

Ti mehanizmi vsem konstitutivnim narodom zagotavljajo zaščito pred majorizacijo in enakopravno udeležbo pri upravljanju države – je navedla Cvijanovićeva.

In prav ta princip enakosti, dodaja, je "glavni varuh miru in stabilnosti v naši državi, ne pa represija, tutorstvo ali mednarodne intervencije, kot pogosto napačno in nerazumno trdijo tisti, ki želijo upravičiti takšno mednarodno intervencionizem in svoje kolonialno obnašanje".

- Tukaj bi želela izpostaviti nekaj kritičnih vprašanj, ki obremenjujejo Bosno in Hercegovino in zavirajo njen napredek.

A dovolite mi, da najprej povem nekaj besed o RS in stališčih njenih institucij, ki jih mnogi pogosto napačno prikazujejo na precej tendenciozen način, znotraj in zunaj BiH – je sporočila Cvijanovićeva.

Dodala je, da RS ne krši vladavine prava, kot tudi ne spodkopava demokracije.

- Nasprotno, RS je dosledna v stališču, da samo naše demokratično izvoljene institucije imajo pravico sprejemati zakone in da zakonov ne morejo in ne smejo vsiljevati neizvoljeni tuji državljani.

Republika srbska je zavezana miru in stabilnosti in želi videti BiH kot resnično demokratično in suvereno državo, sposobno spodbujati notranji dialog pri iskanju uravnoteženih, v Ustavi utemeljenih rešitev, ki bi ustrezale vsem v BiH.

Na žalost, izzivi, s katerimi se soočamo v zadnjih letih, grozijo, da ogrozijo ne le Ustavo BiH, ampak tudi varnost in stabilnost države, pa celo celotne regije Zahodnega Balkana.

Tem grožnjam neposredno prispevajo tisti, ki Bosno in Hercegovino vztrajno držijo v statusu kvazi-protektorata, kjer se obide vladavina prava in demokratično upravljanje, avtokratske/kolonialistične tuje intervencije pa preprečujejo spravo med našimi narodi – je dodala Cvijanovićeva.

Izzivi za mir in stabilnost v BiH

Navedla je, da trenutno obstaja več velikih izzivov za mir in stabilnost v BiH, "večino pa uporabljajo, v različnih manipulacijah, in sprožajo tuji in domači politični akterji, ki si prizadevajo ponovno napisati Daytonski sporazum, Ustavo BiH, zakone BiH in mednarodno pravo".

Te grožnje miru in stabilnosti, je navedla Cvijanovićeva, se lahko razdelijo v naslednje kategorije:
1. vpletanje v notranje politične in demokratične procese;
2. zatekanje k grožnjam z uporabo sile/nasiljem;
3. nespoštovanje vladavine prava in kršitev mednarodnega prava;
4. vmešavanje v volitve in odvzem volilne pravice volivcem.

- V središču vsakega spora znotraj BiH se nahaja temeljno sporno vprašanje, ki se tiče narave skupne države. Po Daytonu, kot tudi zgodovinsko, bi BiH lahko funkcionirala le skozi sprejemanje odločitev s konsenzom, kjer bi bil vsak narod zaščiten pred preglasovanjem s strani predstavnikov drugih dveh narodov.

Na žalost, medtem ko se srbski in hrvaški narod in njuni izvoljeni predstavniki dosledno borijo za spoštovanje Daytonskega sporazuma, kot je bil napisan in podpisan, Bošnjaki in njihovi izvoljeni predstavniki zagovarjajo unitarno in centralizirano državo – trdi Cvijanovićeva.

Poudarja, da "bošnjaški politični cilj centralizacije BiH pogosto podpirajo in propagirajo tuji akterji v BiH".

- Z nezakonitimi odločitvami in prisilo, k katerim so zaporedni visoki predstavniki skozi leta posegali, je bila bistveno spremenjena ustavna struktura BiH, vzpostavljena z Daytonskim sporazumom.

Dejansko so se visoki predstavniki s svojimi postopki vmešavali v notranje demokratične procese in dogovor izvoljenih in legitimnih predstavnikov konstitutivnih narodov in entitet BiH.

Visoki predstavniki so, večinoma na strani bošnjaških teženj k centralizirani državi, kršili bistvene določbe Daytonskega sporazuma, ki predvidevajo zaščito in enakopravnost konstitutivnih narodov, s čimer so ogrožali mir in varnost v BiH – ocenjuje Cvijanovićeva.

Vsaka suverena država, dodaja, in vsi demokratično izvoljeni uradniki uživajo zaščito pred tujim poseganjem v notranje zadeve, v skladu s Poveljo Združenih narodov in številnimi mednarodnimi pogodbami in predpisi.

- Na žalost, posamezni tuji diplomati v BiH in Christian Schmidt, ki se predstavlja kot nekakšen hibrid "kolonialnega namestnika" in tipičnega despota, se nenehno in z vse bolj destruktivno tendenco vmešavajo v notranje demokratične procese in procese odločanja znotraj BiH.

To vmešavanje je spodkopalo politični konsenz na skupni ravni BiH, ki je usmerjal in spodbujal napredek BiH na poti k članstvu v EU. Konsenz glede članstva BiH v EU je edino pomembno vprašanje, ki omogoča težke kompromise in dogovor vseh političnih sil BiH in izvoljenih voditeljev.

Tuja vmešavanja

Kot takšen je bistvenega pomena za ohranjanje miru in stabilnosti znotraj naše skupne države – pravi Cvijanovićeva.

Poudarja, da drugi tuji akterji, kot je Svet za implementacijo miru, "ki ni del mednarodnega prava, ker ni predviden z Daytonskim sporazumom, in posamezni diplomati, akreditirani v BiH, so na podoben način posegali v notranje zadeve in tako OHR-ju pomagali pri njihovih nezakonitih postopkih, zdaj pa tudi Schmidtu".

- Celo resolucija o dnevu spomina na Srebrenico, ki se predlaga Generalni skupščini OZN, je očiten primer, kako tuja vmešavanja in nespoštovanje Ustave BiH spodkopavata mir in stabilnost.

Osnutek resolucije, katere avtorji so posamezne države in veleposlanik BiH pri OZN Zlatko Lagumdžija, odraža popolno nespoštovanje Ustave BiH in Predsedstva BiH, ki je izključno pristojno za oblikovanje zunanje politike BiH.

O tem osnutku resolucije Predsedstvo ni niti razpravljalo niti ga ni sprejelo; še več, ni niti konsenza med našimi narodi niti na katerem koli ravni oblasti o besedilu resolucije, ki je namerno prikrito in skrito javnosti.

Večina vaših držav ve, da se ta dejavnost izvaja v nasprotju z Daytonskim sporazumom, vendar ste se preprosto odločili, da to dejstvo ignorirate – je sporočila OZN Cvijanovićeva.

Prav tako je poudarila, da nekatere članice OZN menijo, da je ta resolucija benigna in da predstavlja dejanje človeškega sočutja.

- Vendar je jasno, da namen, ki stoji za njo, ni nič drugega kot benignen. Profesor Francis Boyle, pravni svetovalec bošnjaških političnih voditeljev, je prejšnji petek, 26. aprila, v intervjuju za eno sarajevsko TV mrežo, izjavil, da morajo po sprejetju resolucije v Generalni skupščini OZN vse "t. i. probosanske sile" združiti moči, da to izkoristijo za ukinitev RS.

Ta nevarna izjava, na žalost, odraža prevladujoč namen mnogih bošnjaških političnih voditeljev in jasno kaže, da je predlagana resolucija destabilizirajoča za mir in stabilnost v BiH – meni Cvijanovićeva.

Po njenih besedah ​​ni čudno, "da ta vrsta tujega vpletanja spodkopava pogajanja in kompromise znotraj BiH, ker vedno favorizira eno stran – bošnjaško".

- In medtem ko uradniki RS govorijo o nujnosti ohranjanja miru in stabilnosti ter reševanja vseh odprtih političnih vprašanj v demokratičnih institucijah, nekateri veleposlaniki v Sarajevu s grožnjami in militarističnimi izjavami poskušajo vzbuditi strah pri Srbih, hkrati pa dajejo upanje nekaterim radikalnim silam v bošnjaškem političnem vrhu, da bo NATO "rešil problematično" RS tako, da jo ukine.

Helez in Isak grozita z nasiljem in vojno

Hkrati pa bošnjaški uradniki, kot sta minister za obrambo BiH Zukan Helez in minister za varnost FBiH Ram Isak, odprto grozita z nasiljem in vojno.

Med številnimi vnetljivimi izjavami ministra Heleza sta najnevarnejši: da ustvarja "rezervne" vojaške sile v BiH in poziv, da se v šole v BiH uvede "vojaška vzgoja".

Minister Isak je po drugi strani izjavil, da bo "poveljeval 10 korpusom", ko se bo Republika srbska ukinjala – je dejala Cvijanovićeva.

Poudarja, da takšne grožnje in pozive k nasilju Schmidt in tuji veleposlaniki redko obsodijo.

- Prav tako je treba omeniti, da aktualna grožnja radikalnih islamskih terorističnih celic predstavlja nevarnost ne le za mir v BiH in na Zahodnem Balkanu, ampak tudi v vsej Evropi.

Pred dvema tednoma so policijske sile v Zenici prijele osebo, osumljeno pripadnosti radikalni islamistični skupini v FBiH. Lokalni mediji v BiH so nedavno objavili tudi, da je minister Helez odobril, da poligone Oboroženih sil BiH v Mostarju uporabljajo tuji državljani in posamezni domačini, povezani z radikalnim vahabističnim gibanjem – je rekla Cvijanovićeva.

Meni, da je to še posebej nevarno in neodgovorno, "ker je BiH že vrsto let v tujih medijih in mednarodnih varnostnih poročilih označena kot najnevarnejši vir džihadističnega terorizma v Evropi".

- Zaskrbljenost zaradi terorističnih groženj, ki prihajajo iz BiH, so opazile številne zahodne vlade in drugi viri. Na primer, ameriško State Department je lani zapisal: "Teroristične skupine še naprej načrtujejo možne napade v BiH".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je leta 2021, ko je govoril o prisotnosti džihadistov v BiH, državo poimenoval "časovno bombo".

Po podatkih, ki jih je objavil Wilson Center v Washingtonu, je BiH med evropskimi državami imela največje število državljanov, ki so odšli vodit džihad v Sirijo in Irak.

Kot vsi vemo, je vladavina prava eden od osnovnih pogojev za mir in demokratično upravljanje. Na žalost, se v BiH nenehno krši in ignorira, to pa še posebej počneta Schmidt in njegova pomočnika ter sostorilca iz določenih tujih veleposlaništev – je dodala Cvijanovićeva.