Varuhi Sanice in Korčanice ne smejo ostati sami!

(Patria) - Predstavniki Centra za življenjsko okolje so obiskali kraj Sanica v občini Ključ in bili priča posledicam za rastlinski in živalski svet, ki so jih povzročili posegi na rekah Sanica in Korčanica. Na obeh rekah pa so prisotni ljudje, njeni varuhi, ki dvigujejo glas, da bi ju ohranili. Ne odnehajo, čeprav sta reki že opustošeni, in so vse glasnejši in močnejši.

Sanica je v zgornjem toku, takoj po izviru, doživela hude spremembe struge in obrežnega pasu pod pretvezo projekta za zaščito pred poplavami, čeprav lokalno prebivalstvo trdi, da Sanica tam nikoli prej ni poplavljala.

„Čeprav smo bili s temi težavami seznanjeni od samega začetka, naju je prihod na bregove rek in poslušanje pričevanj Muhameda in Safijana šokiralo. Pozivamo lokalno prebivalstvo, strokovnjake, institucije in organizacije, naj se odzovejo pozivu Ekološkega gibanja Sanica in jim nudijo podporo, ki si jo zaslužijo. Ne smejo biti sami, saj se borijo za najdragocenejše, kar imamo – vodo,“ je izjavil Vladimir Topić iz Centra za življenjsko okolje.

Muhamed Kučuković, prebivalec Sanice, je od jeseni 2021, ko so se začela dela na „ureditvi struge reke Sanice“, postavljal vprašanja pristojnim institucijam, izražal bojazen, da bo reka uničena, hodil na sestanke in iskal strokovne nasvete na sarajevskih fakultetah. Vse to ni bilo dovolj.
„Reka Sanica je popolnoma opustošena, to ni več tista reka, ob kateri sem odraščal in zaradi katere sem se v veliki meri tudi vrnil v Bosno. Upam, da bo zvezna inšpekcija odredila, da se reka Sanica vrne v prvotno stanje ali vsaj približno tistemu, v katerem je bila. Nekdo mora odgovarjati za to brezpravje, ki se izvaja nad naravo in ljudmi, ki so odvisni od reke,“ sporoča Kučuković.

Lokalno prebivalstvo želi videti sankcioniranje odgovornih za uničevanje reke, saj so delali brez potrebnih dovoljenj na projektu, ki je bil tako ali tako vprašljive narave, in na koncu pričakujejo tudi revitalizacijo habitata.

Korčanica, pritok Sanice, je prav tako opustošena, iz drugega razloga, a enako uničujoče. Safijan Konjević je zadnjih približno 20 let vsak dan gledal, kako se reka Korčanica spreminja, medtem ko so lastniki ribogojnice „Sanička pastrmka“ vsako leto jemali vedno več vode iz njene struge. Izvir te reke je zdaj videti kot mlaka, voda je zaradi jezu za ribogojnico upočasnjena in pritiska na izvir, lokalno prebivalstvo pa se boji, da bi se lahko celo umaknila. Zasebni interes je bil spet močnejši od javnega, in kljub številnim vprašanjem, prošnjam in celo poskusom blokiranja del je Safijan ostal sam in prezrt v svojem boju.

Nataša Crnković, koordinatorica programa Biodiverziteta in zavarovana območja v Centru za življenjsko okolje, poudarja, da morajo reke prve kategorije uživati resnično zaščito, ne le tisto na papirju.

„Reko Sanico je bilo mogoče piti neposredno iz struge, zdaj pa je poleg uničene reke stanje vse slabše, saj so kanalizacijske cevi celega naselja preko obrežnih utrdb speljali neposredno v Sanico. Potem ko je končno pojenjala norija za gradnjo malih hidroelektrarn, se pojavlja vedno več projektov tako imenovane ureditve rek, ki zanikajo celotno rastlinstvo in živalstvo v njej ter reko obravnavajo izključno tehnično, spet v škodo ljudi in narave. To naj nam bo grenka lekcija in napaka, ki je kot družba ne smemo ponoviti,“ dodaja Nataša.

Center za življenjsko okolje je ob sodelovanju drugih organizacij, kot je Arhus center Sarajevo, prej podpiral glas posameznikov, zbranih v Facebook skupini „Stop ekocidu in uničevanju rek Sanice in Korčanice“, iz katere je kasneje nastalo združenje Ekološko gibanje Sanica. Center bo nadaljeval s pravnimi, strokovnimi in svetovalnimi dejavnostmi, da bi Sanici in Korčanici vrnili del življenja in sijaja, ki sta ga nekoč imeli, in verjamejo, da bo sčasoma zavest o potrebi po ohranitvi teh rek rasla tudi v sami lokalni skupnosti.