CSS: Policijske agencije na državni ravni se zavestno rušijo

(Patria) - Na dnevnem redu naslednje seje Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH je ponovno Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policijskih uslužbencih BiH, sicer tokrat v rednem postopku v prvem branju. Po vsej verjetnosti niti ta popravljena različica predloga zakona, ki je nekoliko upoštevala stališča sindikalnih organizacij, ne bo dobila pozitivne ocene poslancev.

Pripombe zakonodajno-pravnega sektorja Skupnih služb Sekretariata BiH se nanašajo na pomanjkanje mnenja Direkcije za evropske integracije o usklajenosti s pravili EU in neusklajenost z enotnimi pravili pri pripravi predpisov.

Tudi če bi bile navedene pripombe prezrte, redni postopek po prvem branju vključuje javne posvete, nato drugo branje in sprejetje zakonskih sprememb v dveh branjih tudi v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH. V danih okoliščinah učinkovitosti navedenih organov je skoraj iluzorno pričakovati sprejetje predlaganih zakonskih določb v obstoječem parlamentarnem mandatu. S tem policijske agencije na državni ravni ostajajo v agoniji s popolnjevanjem nujnega kadra za opravljanje dodeljenih poslov in nalog. V zvezi s tem Centri za varnostne študije opozarjajo na določena dejstva, ki ogrožajo rušenje policijskih struktur na državni ravni:

Prvič, neodgovornost in brezbrižnost državnih institucij pri reševanju te pereče težave, ki obstaja že vrsto let. Kadrovska nepopolnjenost resno ogroža delo policijskih agencij na državni ravni. Kot je navedeno v obrazložitvi, je trenutna popunjenost okoli 50 % glede na število sistematiziranih delovnih mest, v letu 2026 pa se pričakuje upokojitev še okoli 15-20 % zaposlenih (Služba za mejno policijo BiH - 300, Direkcija za koordinacijo policijskih organov BiH - 150 in Državna agencija za preiskave in zaščito - 95 policistov). Z dinamiko načrta sprejema kadetov na šolanje v Agenciji za šolanje in strokovno usposabljanje kadrov (AEPTM), preko katere je edino možno sprejeti policiste na državni ravni, je predviden začetek usposabljanja 125 kadetov v letu 2026 in 200 kadetov v letu 2027. Po sedmih mesecih intenzivnega usposabljanja bodo lahko razporejeni v policijske agencije. V praksi to pomeni dodatno zmanjšanje in nezadostno popolnjevanje manjkajočega kadra.

Ponovljena pobuda poslanca Kemala Ademovića za povečanje zmogljivosti navedene Agencije za šolanje v Mostarju je le ena od kakovostnih idej, vendar prepozna za reševanje pereče težave. Podobno pobudo je navedeni poslanec predlagal pred več kot dvema letoma, ko bi morda bila smiselna. Vendar pa, kot je znano, predlog ni naletel na razumevanje v obstoječem političnem okolju, kar lahko celo kaže na dolgoročnejše zahrbtno načrtovanje v škodo delovanja državnih policijskih agencij.

Drugi zaskrbljujoč vidik, ki smo ga imeli priložnost slišati v javnosti, se nanaša na jasno izraženo nezaupanje zaposlenih v odnosu do njihovih vodij, oziroma direktorjev, ki vodijo delo pristojnih policijskih agencij. Z predvidenimi zakonskimi spremembami so vodjem dodana določena diskrecijska pooblastila pri izbiri kandidatov, ki bi podaljšali delovno razmerje po pridobitvi pravice do upokojitve. Kar smo lahko slišali od sindikalnih predstavnikov, je upor proti tem določbam in izražanje stališč, da bodo favorizirani le primerni in vodstvom lojalni kadri, ne pa tisti, ki že vrsto let čakajo na napredovanje.

Kot tretja opazka, popravljen predlog besedila sprememb predloga zakona, po pripombah zaposlenih, se nanaša na spremembo strukture kadra, kateremu bo ponujeno, da ostane v službi. Po novem predlogu bi to veljalo za 80 % zaposlenih na nižjih in srednjih vodstvenih ravneh, do 20 % pa z najvišjimi policijskimi čini, oziroma vodstvenega kadra. Prav kadri na nižjih in srednjih vodstvenih mestih nosijo največji del bremena obveznosti policijskih agencij. Menimo, da s to, vendar izsiljeno kozmetično spremembo, ne bo rešen problem zainteresiranosti teh kategorij policistov, da ostanejo v nadaljnji službi.

Razlika med višino njihove morebitne pokojnine in obstoječo plačo težko da bo dovolj privlačna in ekonomsko upravičena, da se te kategorije zaposlenih odločijo za postopek prostovoljnega podaljšanja delovnega razmerja.

Vse navedeno kaže na možne skrite interese posameznih političnih akterjev, da se zavestno dela na rušenju obstoječega policijskega sistema na državni ravni, zaradi uresničevanja nekaterih ciljev, ki ne gredo v prid vladavini prava in interesom državljanov. Brezbrižnost institucionalnega sistema, da pravočasno odgovori na resno ogrožanje varnostnega sistema in paliativne rešitve posameznih poslancev, verjetno izražene v dobri nameri, vendarle dajejo vtis, da se ne skrbi za interese državljanov.

Še več, na sceni je rušenje težko dosežene ravni zaščite državljanov na celotnem ozemlju BiH, pa tudi ogrožanje mednarodnega položaja BiH glede prevzetih obveznosti kot del širšega evropskega kolektivnega varnostnega sistema. Kako bo BiH izpolnila svoje obveznosti glede kakovostne zaščite meja brez nujnega kadra in kako bo enakopraven partner pripadnikom Frontexa, ki so razporejeni za izboljšanje varnosti meja in preprečevanje migrantskih tokov in tihotapljenja na pragu evropske meje?

Na ta vprašanja nam morajo čimprej odgovoriti nosilci oblasti v BiH, ne pa preusmerjati pozornosti na efemerne probleme, ki so le v njihovem populističnem interesu, nikakor pa ne v interesu državljanov in tako nujno potrebne vladavine prava in doseganja evropskih standardov.