CSS o zaključkih srbskega sveta za nacionalno varnost: Vučić podpihuje krizo v BiH

(Patria) - Soočen z obarvano revolucijo, ki so jo sprožili zunanji in notranji akterji, kot radi poudarjajo predstavniki oblasti v Srbiji, smo priča temu, da si politični voditelji pod vodstvom Vučića najdejo čas tudi za podpihovanje krize v Bosni in Hercegovini (BiH) in regiji, navaja analiza Centra za varnostne študije, ki mu predseduje Denis Hadžović.

"Prav to je mogoče razbrati iz zaključkov Sveta za nacionalno varnost Republike Srbije z zasedanja, ki je potekalo 2. avgusta 2025, na katerem je bilo kar šest točk zasedanja posvečenih stanju v BiH, pa tudi regionalni stabilnosti. Zasedanja tega organa se skličejo v trenutkih, ko se država sooča z resnimi izzivi in je treba sprejeti pomembne odločitve za zaščito interesov države ali njenih državljanov. Ta najvišja institucionalna oblika zaščite državnih interesov v BiH nikoli ni zaživela zaradi pomanjkanja politične volje. Tako je BiH prikrajšana za to obliko odziva na izredne razmere in geopolitična gibanja, ki lahko ogrožajo njene interese. Zato smo priča spontanim posameznim osvrtom na ogrožanje suverenosti BiH, ki nimajo potrebne in nujno potrebne institucionalne zmogljivosti, ki se pričakuje od demokratično in moderno urejene državne strukture.

Verjetno zaradi pomanjkanja resne in strokovne analize nekega skupnega organa v BiH, pod radarjem ali le delno populistično, so bile obravnavane skrb vzbujajoče sporočila, pa tudi neresnice, navedene v omenjenih zaključkih srbskega političnega varnostnega vrha.

V uvodnem delu sklepa je navedeno, da je bil Milorad Dodik obsojen za kaznivo dejanje verbalnega delikta, kar je klasična dezinformacija. Navedena kvalifikacija v Kazenskem zakoniku BiH (KZBiH) ne obstaja, zato tudi sodba ne more temeljiti na neobstoječem dejanju. Predsednik RS je bil obsojen zaradi podpisovanja ukaza o razglasitvi zakona, ki ga je visoki predstavnik za BiH predhodno razveljavil, oziroma na podlagi člena 203a, odstavka 1 KZBiH v povezavi s členom 54. istega zakona. V točki 1 sklepa se razveljavljajo odločbe legitimnih sodišč v BiH, predstavljajoč jih kot anticivilizacijske, nedemokratične in nemoralne. S podobnimi kvalifikacijami so se nekateri srbski uradniki izrekali tudi o nekaterih drugih sodnih odločbah v BiH, vendar se tukaj implicira, da je sodba v nasprotju z ustavno ureditvijo in predstavlja udarec srbskemu narodu. To dejansko odstopa od bistva sodbe, s katero je bil posameznik, oziroma Milorad Dodik, obsojen zaradi storjenega kaznivega dejanja. Še nevarnejša ugotovitev je nadaljevanje, da te sodbe predstavljajo tudi varnostno destabilizirajoč dejavnik, kar lahko implicira kot nekakšen poziv tega organa k radikalizaciji razmer v BiH.

Tudi točka 2 omenjenega sklepa, čeprav na koncu poziva k mirnosti in racionalnemu presojanju stvari, navaja, da je politična in varnostna situacija v regiji resno narušena, kar je v popolnem nasprotju s prizadevanji uradnikov Republike Srbske (RS), da obstoječo krizo predstavijo izključno kot politično, ne pa varnostno. Še bolj zlovešča napoved tega srbskega organa je ocena tendenc nadaljnjega poslabšanja varnostnega okolja in povzročanja medetničnih spopadov, neposredno usmerjenih proti srbskemu narodu. Manifestacije takšne napovedi morda že lahko opazimo pri podpori določenih skupin Miloradu Dodiku, kot so združenja starešin Vojske RS ali lokalne skupnosti", navaja CSS.

S točko 3 se obravnava domnevno rušenje ustavnega reda in določb Daytonskega sporazuma ter med drugim spoštovanje demokratične volje državljanov RS.

"Tako kot pri vmešavanju v delo pravosodnih institucij v BiH, kar je neprimerno v diplomatskih odnosih in zavestno spodkopavanje suverenosti druge države, se tudi tukaj zanemarja dejstvo, da se po prenehanju mandata sedanjega predsednika RS razpišejo volitve za zapolnitev prostega položaja. S tem dejanjem se ustvarijo uradne predpostavke, da se resnično oceni trenutna demokratična volja prebivalcev RS, tako kot v prejšnjem primeru, ko je Centralna volilna komisija razpisala volitve, na katerih je bil izvoljen gospod Dodik.

Točka 4 ponovno plasira floskulo, da je Srbija podpisnica in jamčica Daytonskega sporazuma. Jamstvo Srbije se kaže, kot tudi v primeru Hrvaške in BiH, da bo spoštovala tisto, kar so njihovi predsedniki, Izetbegović, Tuđman in Milošević, podpisali v tem dokumentu. Jamci oziroma priče podpisa so članice največjih sil tistega časa, ki to obveznost večinoma uresničujejo preko Sveta za implementacijo miru (PIC). Kot je znano, Hrvaška in Srbija nista članici tega organa, ki izvaja mednarodno politiko v BiH.

V zadnjih točkah sklepa je navedena zavezanost in cilj srbskih oblasti, da sprejmejo vsa diplomatska, politična in pravna sredstva, da bi podprli RS na mednarodnem področju. Še en očiten in nedvoumen primer vmešavanja ene države v notranje zadeve druge države, kar predstavlja očitno kršitev mednarodnega prava ter dobrih sosedskih odnosov, na katerih se deklarativno vztraja. Tako kot v prejšnjih sporočilih in izjavah, niti v enem delu ni navedeno spoštovanje suverenosti BiH, tokrat pa je, zavestno ali nezavedno, izostala tudi običajna fraza o spoštovanju in priznanju teritorialne celovitosti BiH in RS.

V kolikšni meri takšna stališča najvišjega politično-varnostnega organa Srbije predstavljajo izziv regionalni stabilnosti in varnosti, še posebej BiH, mora biti predmet resnega razmisleka domačih in mednarodnih institucij. Predvidevalo se je, da bo pravnomočnost sodbe Dodiku povzročila določene turbulencije znotraj BiH, vendar se ni pričakovalo, da se bo Srbija institucionalno odzvala na tako podžigajoč način. Zato je treba omenjeni sklep obravnavati z resno pozornostjo ter preprečiti vse posledice, ki bi lahko vplivale na morebitno radikalizacijo razmer, tako v BiH kot v regiji.

Vsi ključni kazalniki sistema zgodnjega opozarjanja pred nevarnostjo v neki družbi so že zdavnaj prižgani. Zlahka so bili na lokalni in mednarodni ravni sprejeti strateški dokumenti, kot je Strategija nacionalne varnosti Srbije iz leta 2019, kjer je ohranitev RS predstavljena kot ena najpomembnejših zunanjepolitičnih prioritet Srbije. Deklaracija „Vsesrbskega sveta“, iz junija 2024, sprejeta tudi v uradnih organih Srbije in RS, je nedvomno predstavljala enega od temeljev za tako močno intonirane sklepe Sveta za nacionalno varnost. Tudi ta dokument celovitega čezdrinskega sodelovanja je ostal zelo blago popraćen in neustrezno sporočen na lokalni in mednarodni ravni.

Morda je za konec najbolj primerno, da se sklicujemo na enega od sklepov Strategije nacionalne varnosti Srbije, ki navaja, da so tveganja izbruha vojn in oboroženih spopadov na območju jugovzhodne Evrope zmanjšana, vendar niso odpravljena. Spomnimo, BiH je zadnji strateški dokument, Varnostno politiko BiH, sprejela davnega leta 2006, vendar od takrat ni politične volje, da bi se javnost in BiH družba seznanili z izzivi in grožnjami, ki bi lahko imele posledice za njihovo varnost.

Dialog nima alternative. To je nekaj, kar morajo končno spoznati vsi akterji in izkazati pogum in modrost, da prevzamejo odgovornost za prihodnje dogodke. Zgodovinska krilatica, da je bolje leta pogovarjati, kot en dan vojskovati, mora biti vodilo vsem političnim in družbenim akterjem. Vsi, ki delujejo na javnem prostoru, se morajo vzdržati podžigajočih in neprimernih izjav v teh zahtevnih časih. Državljani morajo imeti zaupanje v močne institucije, saj so le te zagotovilo družbene stabilnosti", je zaključeno.