CSS: Korupcija politikov privilegirana v primerjavi z 'običajnimi' kriminalci

(Patria) - Končno smo dočakali konkretne rezultate dela Komisije za odločanje o nasprotju interesov v institucijah na ravni BiH. Namreč, omenjena Komisija je izrekla prvo kazen Mariji Ćosić, svetovalki predsedujočega Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH, Marinka Čavare, v višini 5.000 KM zaradi ugotovljenega nasprotja interesov.

Od sprejetja tega zakona, pred skoraj dvema letoma, ki je bil tudi eden od pogojev na poti integracije v EU, nismo videli nobenih premikov ali prizadevanj politikov, da bi delali na izvajanju zakonov, ki so jih državljani neupravičeno čakali več let, navajajo iz Centra za varnostne študije (CSS).

"Izrek omenjene kazni je sprožil določene dileme na področju vladavine prava in načela enakosti vseh pred zakonom brez diskriminacije in privilegijev (načelo izonomije). Ukrepi, ki jih lahko Komisija izreče v obliki denarnih kazni, se gibljejo v višini od 1.000 do 20.000 KM. V tem primeru je bila izrečena kazen 5.000 KM, vendar ostaja dilema, o kakšnem znesku nelegalno pridobljenega premoženja gre v konkretnem primeru. Če je znesek večji, kar je verjetno glede na dve leti od sprejetja te zakonske norme, je upravičeno vprašanje, ali se splača zavestno kršiti zakonske določbe, dokler Komisija ne poseže po svojih pooblastilih.

S tem se postavlja pod vprašaj namen kaznovanja, torej sam cilj splošne preventive, tako v pozitivnem smislu ustvarjanja zaupanja v delovanje represivnega aparata kot v negativnem smislu odvračilnega učinka, tj. da nihče ne stori takšnega dejanja. Prav tako smo vsak dan priča, da sodne instance pri odmerjanju svojih kazni, poleg zaporne ali denarne sankcije, obsojencem naložijo tudi obvezno vračilo sredstev ali odvzem
nezakonito pridobljenega premoženja".

V kolikšni meri bodo člani Komisije dosledni in ekspeditivni pri izvajanju svojih pristojnosti v odnosu do imenovanih oseb v institucijah BiH, od katerih precejšnje število izkorišča te privilegije in ignorira omenjene zakonske določbe, bo pokazal prihodnji čas. Res je, da so Komisiji na voljo tudi ukrepi, kot je pobuda za razrešitev in poziv k odstopu nosilca javne funkcije, vendar se zdi, da ti bolj spadajo pod diskrecijske pravice vodij kot pod obvezno normo.

Ne smemo zanemariti dejstva, da ima Komisija v skladu s 31. členom tega zakona rok štirih let za začetek postopka v zvezi s kršitvijo teh določb, kot tudi, da v primeru obstoja sumov o storitvi kaznivega dejanja nosilca javne funkcije, v roku osmih dni obvesti pristojno tožilstvo.

"Spominjamo, da je v „Uradnem glasniku Bosne in Hercegovine“, številka 18/24 z dne 15. 3. 2024, objavljen Zakon o preprečevanju nasprotja interesov v institucijah na ravni BiH, ki ga je sprejela Parlamentarna skupščina BiH na 11. nujni seji Predstavniškega doma, ki je potekala 8. marca 2024, in na 3. nujni seji Doma narodov, ki je potekala 8. marca 2024. S 6. členom navedenega zakona je med drugim odločno navedeno, da nosilec javne funkcije opravlja samo eno funkcijo ter, če je v tej vlogi zaposlen za polni delovni čas, ne more opravljati drugega dela, izrecno pa ne v upravnih ali nadzornih odborih, upravah ali vodstvih javnih podjetij.

S 9. in 10. členom je osebam na javnih funkcijah naloženo, da po uveljavitvi zakona in spoznanju o njihovem možnem nasprotju interesov obvestijo Komisijo ter da v določenem roku prepustijo ta položaj nekomu drugemu, oziroma kolokvijalno rečeno, odstopijo."

Kot je razvidno iz navedenega, BiH razpolaga s kakovostnim mehanizmom za boj proti korupciji v institucijah na državni ravni. Na članih pristojne Komisije je pomemben delež doslednega izvajanja in nepopustljivega boja proti koruptivnim dejanjem nosilcev javnih funkcij. Državljani z pravico pričakujejo dosledno uporabo evropskih standardov in načel v boju proti tej vseprisotni pošasti, ki nagriza vse družbene pore in prispeva k konstantnemu nazadovanju naše države na globalnem indeksu zaznavanja korupcije.

Prisotno zaznavanje korupcije, zagotovo ugnezdene tudi med neodgovornimi nosilci javnih funkcij na državni ravni, ki se otepajo zakonskih norm, v znatni meri vpliva tudi na izpolnjevanje kriterijev, povezanih z integracijo v EU in NATO, kot tudi na poročila ameriške administracije o stanju glede največjih izzivov za demokracijo in blaginjo BiH.

Pozitivni premiki na državni ravni bi zagotovo vplivali in podprli podobne premike tudi na drugih ravneh oblasti, končno gradili družbo enakih možnosti in odgovornih politikov, ki delajo v korist svojih državljanov.