RDEČA LINIJA Odvzeti HDZ-u možnost blokad z zmanjšanjem pristojnosti domov narodov

Piše: A. Čorbo-Zećo

---

Približujejo se nova kroga pogajanj v zvezi z reformami volilne zakonodaje, na katere prihajata Angelina Eichhorst, direktorica pri Evropski službi za zunanje zadeve (EEAS) in Matthew Palmer, namestnik pomočnika državnega sekretarja ZDA v Uradu za Evropo in Evrazijo.

Zmanjšanje pristojnosti Doma narodov Federacije je ponovno v središču pozornosti.

Z ultimatom Dragana Čovića, predsednika HDZ-a, za katerim je stopil tudi HNS, bi moral Dom narodov biti rdeča linija, pod katero probosanske stranke ne bi smele iti. Predlogi za zmanjšanje po vzoru Sveta narodov RS prihajajo iz več strank iz Federacije in ne glede na to, da je SDP BiH ostal načelen in ne bo šel na pogajanja, ker so okoliščine v BiH še vedno enake kot pred nekaj meseci (blokada institucij BiH in separatistična politika Milorada Dodika še traja), se je vredno spomniti izjav Nermina Nikšića, predsednika SDP-a.

On je 2. oktobra 2021 po srečanju s Palmerjem poudaril, da je “enako pomembno, če ne celo pomembnejše vprašanje pristojnosti Domov narodov”.

"Po našem mnenju naj domovi narodov odločajo le o vprašanjih vitalnega nacionalnega interesa. Pri tem je seznam teh vprašanj zaradi naše zgodovine lahko tudi širši od tistih, ki so prepoznani in sprejeti v demokratičnem svetu", je poudaril Nikšić.

Tudi predsednik DF Željko Komšić je večkrat jasno opozoril, da je za rešitev, ki vključuje zmanjšanje pristojnosti Doma narodov in izbiro članov Predsedstva BiH iz Parlamenta BiH, kar je bil del rešitve iz Aprilskega paketa.

V smislu stališč, ki jih je treba pravilno razumeti pred samimi pogajanji, pa tudi izjav, da se ‘nekaj mora dati, nekaj pa tudi dobiti’, je jasno, da morajo probosanske stranke, naj gredo na pogajanja ali ne, imeti skupno stališče in nastop glede tistega, kar se v javnosti predstavlja kot ‘kompromis’.

Seveda bi mnogi marsikaj spremenili in drugače uredili v delovanju države in njenih institucij, vendar se je treba popolnoma zavedati realnosti in iskati rešitve v okviru današnjih odnosov.
Odnosi so takšni, da HDZ BiH zahteva vse, druga stran pa ne sme prestopiti rdečih linij, ki so v tem trenutku postavljene na domovih narodov.

Skozi domove narodov tako na državni kot na federalni ravni se izvajajo izsiljevanja, blokade in ustvarjanje krize v državi, to so neizpodbitna dejstva in nevarnosti, ki lahko BiH pripeljejo v še večjo krizo.
Prav stranka, ki niti za milimeter ne odstopa od ultimativnega pristopa 'vse ali nič', položaj pristojnosti domov narodov zlorablja že dve desetletji skozi domove narodov, vse to pa izvajata politiki HDZ in SNSD. Tehnična vlada FBiH in zapolnitev Sveta ustavnega sodišča FBiH sta neposredni posledici blokad HDZ.

Problem je izključno določba, ki pravi, da lahko večina klubov katerega koli naroda katero koli drugo vprašanje razglasi za vitalni interes in potem to pride na področje zlorabe. 

Če se resnično želi delati na reformi volilne zakonodaje, je treba odpraviti to možnost in tudi omejiti domove narodov, da se ukvarjajo z vprašanjem vitalnega nacionalnega interesa, tako kot to počne Svet narodov v Republiki Srbski.