Politico: Rast cen hrane, povzročen z vojno v Iranu, bomo občutili šele prihodnje leto

(Patria) - Več kot dva meseca po začetku vojne v Iranu konflikt še ni dosegel večine kupcev na blagajnah supermarketov.

Trgovski velikan "Carrefour" vztraja, da se cene niso spremenile, enako trdi tudi nemška diskontna veriga "Aldi".

Vendar to ne bo trajalo.

Vojna v Perzijskem zalivu vodi do višjih cen kruha skozi tri počasne korake: plin postane gnojilo, gnojilo hrani pridelke, pridelki pa postanejo hrana.

Vsak korak traja tedne, celoten cikel pa mesece, piše Politico, povzema Index.hr.

Vprašanje časovnega okvira

- Večina hrane, ki je zdaj na policah supermarketov, je bila proizvedena iz surovin, pridobljenih ali dogovorjenih pred polnim izbruhom krize.

Sedanja stabilnost je zato predvsem vprašanje časovnega okvira, ne odpornosti trga - pravi vodja oddelka za kmetijsko-živilsko ekonomijo pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo David Laborde.

Evropa proizvaja lastna dušikova gnojila, vendar za to uporablja uvoženi plin. Ko motnje v Zalivu zvišajo cene plina, podražijo tudi evropska gnojila.

Odkar je iranska povračilna akcija proti ameriško-izraelskim napadom zaprla Hormuško ožino – ključno pomorsko pot, so se cene plina dvignile za 59 odstotkov, nekatera gnojila pa celo do 50 odstotkov.

V Nemčiji se sečnina, najbolj prodajano gnojilo, zdaj prodaja za približno 550 evrov na tono, kar je porast s približno 370 evrov pred vojno.

Potrošniki bodo najprej, do poznega poletja, občutili stroške goriva. Udar zaradi cen gnojil pride kasneje.

Evropski kmetje so imeli srečo pri spomladanski setvi. Večina se je oskrbela z gnojili pred vojno, uradniki Evropske komisije pa pravijo, da so potrebe za to sezono "večinoma zagotovljene". Toda ta sreča se izteka.

Kmetje zdaj naročajo gnojila za jesensko setev, vendar se izračuni ne izidejo. Pšenica se prodaja po isti ceni kot pred vojno, medtem ko so stroški gnojil narasli.

Nekateri pridelovalci zato zmanjšujejo uporabo dušika, drugi pa prehajajo na pridelke, ki ga manj potrebujejo.

Obe izbiri vodita do manjših pridelkov leta 2027, ko bodo kupci končno občutili posledice vojne.

Nekatere države niso imele zalog niti za pomlad. Irska skoraj nima lastne industrije gnojil, 90 odstotkov njenega kmetijskega zemljišča pa predstavljajo travniki, ki potrebujejo dušik skozi celotno sezono.

Večina irskih kmetov, pravi Noel Banville iz Združenja irskih kmetov, začne z nabavo šele februarja in nadaljuje do septembra. Niso kupovali vnaprej in zdaj podpisujejo naročila po vojnih cenah.

Na Švedskem, srednje velikem kmetijskem igralcu v EU, je nacionalna kmetijska zveza izračunala, da je vojna njene člane že stala 160 milijonov evrov, oziroma 12 odstotkov dobička.

- Kmetje, ki imajo gnojila na zalogi, lahko nadaljujejo z delom po načrtu. Tisti, ki jih nimajo, bodo uporabili manj gnojil, imeli bodo manjši pridelek in na koncu bodo stroške prenesli na potrošnike - opozarja Ingrid Rydberg iz zveze LRF.

Kot odgovor na motnje je Komisija sprejela ukrepe za ublažitev energetske krize in olajšala pravila o državnih podporah za pomoč kmetom.

Vendar so gnojila težji problem. Odvisnost Evrope od uvoženega plina za proizvodnjo dušika se je ustvarjala desetletja. Akcijski načrt za gnojila, ki ga bo kmetijski komisar Christophe Hansen predstavil 19. maja, je bil v pripravi že veliko pred vojno.

Načrt temelji na štirih stebrih: zmanjšanju odvisnosti od uvoza, spodbujanju domače proizvodnje, promociji nizkoogljičnih alternativ in pomoči kmetom pri uporabi manj gnojil.

Nobeden od teh stebrov ne ponuja rešitve v časovnem okviru, ki je potreben za odločitve o setvi za leto 2027. Gradnja tovarne gnojil traja tri do štiri leta, proizvodnja v EU pa je že 19 odstotkov pod ravnjo iz leta 2019.

Ogljični davek

Nato je tu še davek. Mejni davek EU na ogljik za uvožena gnojila, znan kot CBAM, je začel veljati 1. januarja in nalaga dodatno plačilo na uvoz iz držav s šibkejšimi podnebnimi pravili.

Z rastjo cen, ki jo povzroča vojna, ta davek naredi gnojila še dražja prav takrat, ko jih kmetje najbolj potrebujejo.

Italija in Francija želita, da se njegova uporaba ustavi, medtem ko Poljska in Nemčija, kjer se nahajajo največje dušikove tovarne v bloku, želijo, da ostane.

Zdi se, da je Komisija neodločna: po navedbah dveh virov, ki sta seznanjena s temo, so prejšnji osnutki načrta z dne 19. maja vključevali olajšave za CBAM, medtem ko jih v najnovejši različici ni.

- Ko se bo kriza na Bližnjem vzhodu končala, bo strošek CBAM-a ostal - je dejal Jean-Baptiste Boucher, direktor komunikacij pri Copa-Cogeci, glavnemu lobiju evropskih kmetov.

V Washingtonu predsednik Donald Trump, čigar zračni napadi so spodbudili iransko povračilo, ki je zaprlo Hormuško ožino, objavlja statuse o monopolih na gnojila in pošilja mornarico.

Ameriški kmetje, ki gnojila kupujejo tik pred setvijo in imajo manj časa za skladiščenje, že čutijo posledice, ki jih Evropa pričakuje naslednje leto.

Približno 70 odstotkov jih pravi, da si letos ne morejo privoščiti vseh potrebnih gnojil, po podatkih Ameriške zveze kmetijskih uradov. Ministrstvo za kmetijstvo ZDA predvideva najmanjši pridelek pšenice od leta 1919.

Globalno je izpostavljenost še bolj izrazita.

Brazilija se sooča s pomanjkanjem fosfatov v višini do tri milijone ton pred septembrsko setvijo soje. Etiopija, ki 90 odstotkov svojih dušikovih gnojil prevaža skozi Džibuti iz Zaliva, nima alternative.

Meteorologi zdaj ocenjujejo verjetnost močnega El Niña na več kot 90 odstotkov, kar prinaša ekstremne vremenske razmere v iste regije, ki so že najbolj prizadete.

Svetovni program za hrano ZN je opozoril, da bi lahko še 45 milijonov ljudi potisnili v akutno prehransko negotovost, če se bo vojna nadaljevala po sredini leta.

- To ni kot šok, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini. Ta je bil trenuten. Ta je počasnejši, a vemo, da prihaja - ugotavlja Alvaro Lario, predsednik Mednarodnega sklada za kmetijski razvoj, agencije ZN, ustanovljene po podobni krizi z gnojili in nafto pred skoraj 50 leti.

Kitajska je poslabšala situacijo. Peking je do avgusta ustavil izvoz fosfatnih gnojil, marca omejil mešanice dušika in kalija ter napovedal ustavitev izvoza žveplove kisline od maja.

Izvozne omejitve, je dejal Lario, so največje preostalo tveganje v sistemu - poteza, ki cenovni šok spremeni v pomanjkanje.

Njegovo širše sporočilo pa je, da se te krize nenehno ponavljajo, vsakih osem do deset let v zadnjih pol stoletja, strukturne rešitve, obljubljene po vsaki, pa se redko izvajajo.

Načrt Komisije za gnojila, ko bo predstavljen 19. maja, bo evropski odgovor na ta argument ali njegovo izogibanje.

Prvi CBAM certifikati zapadejo 1. februarja 2027. Naslednji pridelek bo posajen pred tem. Do takrat se bodo cene v "Carrefouru" in "Aldiju" verjetno spremenile.