Črna Gora: Zakon o svobodi verstva začel veljati

SARAJEVO, (Patria) - Zakon o svobodi verstva ali prepričanja in pravnem položaju verskih skupnosti, ki je pred in po sprejetju v skupščini Črne Gore povzročil nezadovoljstvo Srbske pravoslavne cerkve in prosrbskih opozicijskih strank, je v sredo začel veljati. 

S tem preneha veljati dosedanji Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti iz leta 1977.

Novi zakon jamči polno svobodo verstva vsem vernikom in enakopraven položaj vseh verskih skupnosti v Črni Gori, pa tudi polno svobodo prepričanja vsem državljanom, ki niso verniki. Zakon prav tako določa lastninske pravice države nad verskimi objekti, ki predstavljajo kulturno dediščino Črne Gore, zgrajeno in pridobljeno skozi stoletja z javnimi prihodki države, piše CdM.

Določeno je, da bodo vsi verski objekti, ki predstavljajo kulturno dediščino in so bili last države Črne Gore pred izgubo njene neodvisnosti leta 1918 ter kasneje niso bili na ustrezen pravni način preneseni v last kakšne verske skupnosti, prepoznani kot državna last.

Če pa katera koli verska skupnost razpolaga z dokazi, da je na podlagi nekdaj ali danes veljavnih predpisov postala lastnica kakšne nepremičnine, bo država to priznala in spoštovala. Vsak spor glede lastništva verskega premoženja bo rešen pred pristojnim sodiščem, kot vsak drug premoženjski spor, v skladu z veljavnimi zakoni v Črni Gori.

Zakon natančneje določa, da se lahko delovanje verske skupnosti omeji le, če je to nujno v demokratični družbi za zaščito javne varnosti, javnega reda, zdravja ali morale ali za zaščito pravic in svoboščin drugih, pri čemer mora biti ukrep omejitve sorazmeren tem vrednotam.

Še širša svoboda izbire je določena pri registraciji verskih skupnosti. Izrecno je določeno, da verska skupnost, katere verski center je v tujini, nima obveznosti registracije, temveč se prosto odloča o tem, ali bo zahtevala vpis v register, pri čemer registrirane verske skupnosti ne morejo imeti pravnega statusa.

Poleg tega zakon omogoča registracijo vsake verske skupnosti, ki ima najmanj tri polnoletne vernike, ki jim ni treba biti državljani Črne Gore, če imajo odobreno stalno prebivališče v skladu z zakonom.

Zakon uvaja tudi dodatne pogoje v postopku sodne prepovedi delovanja verske skupnosti, ki je dovoljena le, če se legitimnega cilja zaščite javne varnosti, javnega reda, zdravja ali morale ali zaščite pravic in svoboščin drugih ne da doseči z milejšimi ukrepi omejitve.

Izrecno je določena možnost financiranja dejavnosti verskih skupnosti iz državnega proračuna in proračuna lokalne samouprave.

Nedvoumno je določeno, da bo vsak spor glede lastništva verskega premoženja rešen pred pristojnim sodiščem, kot vsak drug premoženjski spor, v skladu z veljavnimi zakoni v Črni Gori.

Prav tako v prehodnih in končnih določbah je natančneje določeno, da verska skupnost nadaljuje z uporabo določenega kulturnega dobra tudi po vpisu lastninske pravice države nad tem premoženjem, do odločitve državnega organa, pristojnega za odločanje o posesti, uporabi in razpolaganju s temi objekti in zemljišči.

Obveznosti Uprave za premoženje

Uprava za premoženje ima rok enega leta od 8. januarja 2020. leta, da ugotovi verske objekte in zemljišča, ki so po tem zakonu v državni lasti, da opravi njihov popis in vloži zahtevek za vpis lastninske pravice države na teh nepremičninah v zemljiški kataster.

Po tem ima Uprava za nepremičnine rok 15 dni od dneva vložitve zahtevka, da opravi vpis zahtevka in da takoj, brez odlašanja, o tem obvesti versko skupnost, ki uporablja objekte in zemljišča.

Spomnimo, sprejetje zakona je povzročilo kaos v skupščini Črne Gore, močno nasprotovanje Srbske pravoslavne cerkve in proteste na ulicah. 

Prav tako so bili protesti organizirani na ulicah nekaterih mest v Srbiji.