Črna Gora mora BiH vrniti dolg

Za Patrijo piše dr. Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije, Ljubljana

Demokratska partija socialistov (DPS) pod vodstvom Mila Đukanovića bo oblikovala oblast s tradicionalnimi zavezniki Socialnimi demokrati (SD) in strankami manjšinskih skupnosti, kar je že dokončana stvar.

Na parlamentarnih volitvah v Črni Gori leta 2016 se ni odločalo le o prihodnji oblasti, ampak tudi o prihodnosti te države. Zanimivo je, skozi kaj vse gre Črna Gora. Do preteklih volitev so bile politične delitve v Črni Gori skoraj izključno temeljile na načelih (ne)samostojnosti Črne Gore. Tokrat se ni odločalo le o Natu in EU oziroma evroatlantski poti Črne Gore, ampak tudi o ideološki matrici v Črni Gori, torej ali se bo Črna Gora priklonila Rusiji ali Zahodu.

Rusija se močno upira vstopu Črne Gore v Nato in pretekle volitve naj bi služile strmoglavljenju Mila Đukanovića kot simbola in vodje prozahodne politike. Podobno je bil pripravljen scenarij za Črno Goro, kot ga je Rusija uporabila v BiH z izkoriščanjem Milorada Dodika.

Vlogo Srbije kot dejavnika destabilizacije na Balkanu je zdaj formalno prevzela Rusija. Zdi se, da obstaja prešutni dogovor med Srbijo in Rusijo, vendar na podlagi določenih informacij obstajajo precejšnja razhajanja ne le med črnogorskimi in bosanskimi Srbi ter uradnim Beogradom, ampak tudi med uradnim Beogradom in Rusijo.

Vloga Đukanovića in Črne Gore v prihodnjih dogodkih na Balkanu je lahko odločilnega pomena. Črna Gora je najboljša zamenjava za destabilizacijsko politiko, ki prihaja iz Srbije in Rusije glede Bosne in Hercegovine in same Črne Gore, vendar mora Đukanović pomagati stabilizacijskim procesom v regiji, še posebej v Bosni in Hercegovini. Črna Gora mora pomagati BiH pri stabilizaciji notranjega stanja, pa tudi na mednarodni ravni, in skrajni čas je, da Đukanović in Črna Gora „vrneta“ vse, kar je do zdaj BiH storila za Črno Goro, še posebej glede podpore Bošnjakov v Črni Gori samostojnosti, pa tudi na preteklih volitvah, ter glede tega, kar je BiH storila na mednarodni ravni s podporo evroatlantski poti Črne Gore, s pristankom pred Mednarodnim sodiščem pravice (MSP), da je Srbija izključno odgovorna za zločin genocida, ki je bil pred MSP obsojen februarja 2007, do priznanja Sutorine oziroma ratifikacije sporazuma o meji itd.

Bosna in Hercegovina bo v prihodnjem letu na mednarodni ravni potrebovala močno podporo, Đukanović pa mora izkoristiti razpoložljive zmogljivosti v Črni Gori in pomagati BiH na poti v Nato in EU.