Črna Gora: Obtoženec za vojne zločine v BiH Slobodan Peković se brani s prostosti

(Patria) - Obtoženec za vojne zločine, storjene v BiH v 90. letih, Slobodan Peković, je bil izpuščen na prostost, da se brani s prostosti, potem ko črnogorsko višje sodišče v treh letih ni izreklo sodbe, je za Radio Svobodna Evropa potrdila predstavnica višjega sodišča Marija Raković.

Po zakonu se obtožencem odvzame pripor, če v roku treh let od vložitve obtožnice ni izrečena prvostopenjska sodba.

Prvorazredni škandal

Dejstvo, da v treh letih ni bila izrečena sodba, je poslanka vladajoče Bošnjaške stranke Kenana Strujić Harbić ocenila kot škandalozno.

- Ne glede na to, ali gre za pomanjkanje volje, sočutje do vojnih zločincev, nekakšno intimno odobravanje ali nesposobnost tožilcev in sodnikov, da preganjajo in sodijo v primerih vojnih zločinov – dejstvo, da ni bila izrečena prvostopenjska sodba, predstavlja prvorazredni škandal – je dejala Strujić Harbić.

Direktorica Akcije za človekove pravice (HRA) Tea Gorjanc Prelević navaja, da mora država 30 let po vojni in vojnih zločinih učinkoviteje zagotoviti pravico žrtvam. Do zdaj je bilo v tem primeru opravljenih deset narokov. Bilo je tudi deset odlogov.

- Ti odlogi – ki so zakonsko dovoljeni in upravičeni – so privedli do tega, da narok ni bil opravljen kar 11 mesecev. To je na koncu privedlo do tega, da v treh letih ni bila izrečena sodba – poudarja direktorica HRA, nevladne organizacije, ki spremlja to sojenje.

Črnogorski državljan je bil aretiran v Danilovgradu, nedaleč od Podgorice, oktobra 2021. po nalogu Specialnega državnega tožilstva. Istega meseca je bila zoper njega vložena obtožnica.

Zločini, za katere je obtožen, so bili storjeni na območju Foče leta 1992, v času oboroženega spopada med Vojsko RS in Armado BiH.

Obtožen je, da je kot pripadnik Vojske RS med napadom na vas Hum junija 1992. ubil Mujo in Emino Šabanović. Njuni trupli sta zgoreli v hiši, ki jo je, kot je nadalje navedeno, po umorih zanetil.

Na breme mu je očitano tudi posilstvo ženske bošnjaške narodnosti v Foči septembra istega leta.

To je prvo sojenje v Črni Gori, ki vključuje tudi obtožbo spolnega nasilja, storjenega med vojno, žrtev tega nasilja pa ima status zaščitene priče A1.

"Že od leta 1996 in prve obtožnice pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (Haškim sodiščem) za spolno zlorabo, obstajajo indicije, da so državljani Črne Gore sodelovali pri posilstvih v BiH, zlasti v Foči.

Več kot 15 osumljenih

Zaradi pomanjkanja samoiniciative, tožilske in politične volje za procesuiranje vojnih zločinov v Črni Gori, se je preiskava vojnega spolnega nasilja začela šele pred štirimi leti", je sporočeno iz HRA.

Takrat je leta 2020. Specialnemu tožilstvu Haag posredoval dosje, ki se nanaša na vpletenost več kot 15 osumljenih črnogorskih državljanov v zločine med spopadi v BiH.

Zaključek preiskave v teh primerih se pričakuje v naslednjih dveh do treh letih.

Peković je na sojenju, ki se je začelo septembra 2022., zanikal krivdo. Poudarja, da na dan umora ni bil v vasi Hum, ampak je bil takrat v policijski postaji zaradi pretepa v rojstnih Plužinah.

Hum je bosanska vas, ki se nahaja na polovici poti med Fočo in Plužinami, črnogorskim mestom blizu meje z BiH.

V zvezi s tem je bilo zaslišanih več prič tožilstva in obrambe. Peković je prav tako zanikal, da je storil posilstvo.

Sicer pa je bilo za posilstvo A1 že vodeno postopek pred sodiščem BiH zoper Jaska Gazdića, ki je bil za to in druge vojne zločine pravnomočno obsojen na 17 let zapora.

Priča A1 je v tem postopku odločno obtožila Gazdića in Slobodana Pekovića (ki se je takrat pisal Ćurčić) za posilstvo.

Na sojenju Pekoviću je zagovornik A1 zahteval, da se javnost izključi med pričanjem, da se njen obraz zabriše, glas pa spremeni.

Pekovićevi zagovorniki so med sojenjem zahtevali, da se ga izpusti na prostost, da se brani s prostosti, navajajoč, da je doživel dva srčna napada in da je bil operiran v zaporu.

V največjem številu primerov so bili naroki odloženi zaradi bolezni zagovornika obtoženega.

Gorjanc Prelević poudarja, da se je sodišče zaradi tega odločilo, da obtožencu poleg izbranega zagovornika dodeli še enega po uradni dolžnosti.

Inovativen pristop

- Da bi se zagotovilo, da ima vedno zagovornika in da se sojenje ne odlaša zaradi bolezni zagovornika, kar je inovativen pristop – pravi Gorjanc Prelević.

Sodišče je v zadnjih mesecih razpisalo več narokov, da bi zaključilo sojenje.

V HRA ocenjujejo, da je do konca sojenja treba opraviti od dva do pet narokov glavne obravnave, odvisno od tega, ali sodišče sprejme odločitev o odškodnini za žrtev posilstva.

Sojenje sta zaznamovali tudi dve pomembni stvari, poudarja Gorjanc Prelević. Poleg tega, da je prvo, v katerem je zagotovljena zaščita identitete pričam, se je postavilo tudi vprašanje dosojanja odškodnin žrtvi v kazenskem postopku.

- Na žalost sodišče niti dve leti po podaji te zahteve ni odločilo o določitvi izvedenstva, kar je nujen predpogoj, da se o tem odloča, kar lahko kaže na pomanjkanje potrebne senzibilnosti sodišča v takšnih primerih – navaja Gorjanc Prelević.

Kot pojasnjuje, je odločitev o odškodnini v kazenskem postopku za žrtev boljša od pravdnega postopka, v katerem bi se razkrila njena identiteta.

- Določitev izvedenstva ne prejudicira odločitve o krivdi, temveč omogoča, da se pravočasno odloči o zahtevku v primeru obsodilne sodbe – pravi direktorica HRA.

Glede Pekovića je sodišče po njegovi izpustitvi na prostost odredilo ukrepe rednega javljanja in začasnega odvzema potnega lista.

Gorjanc Prelević navaja, da je imelo sodišče na voljo tudi ukrep prepovedi zapuščanja stanovanja z elektronskim nadzorom.

- Kljub temu, glede na objektivno slabo zdravstveno stanje Pekovića in njegovo oteženo gibanje, menimo, da je malo verjetno, da bi v teh okoliščinah v bližnji prihodnosti poskusil pobegniti – sporoča Gorjanc Prelević.