Črna Gora zavrnila Dodikov poziv: Zadeva 'Buk Bijela' se je za nas končala leta 2004

Za Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je vprašanje izgradnje hidroelektrarne “Buk Bijela” zaključeno že leta 2004 z deklaracijo o varovanju reke Tare in poročilom Unesca iz leta 2005, s čimer so bile končane ideje o gradnji hidroelektrarn na tem območju, ki bi lahko vplivale na “solzo Evrope”, je navedlo to ministrstvo za “Vijesti” na vprašanje o morebitni udeležbi Črne Gore pri gradnji te hidroelektrarne, za kar je pretekli teden povabil predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.

“Vijesti” so ministrstvo, ki mu predseduje Saša Mujović, vprašale, ali bi Črna Gora – EPCG lahko sodelovala v tem projektu, če bi bila po napovedih višina jezu nižja, tako da akumulacija ne bi segala na ozemlje Črne Gore in ne bi vplivala na zaščiteno območje reke Tare.

“V strateških dokumentih Črne Gore se ta del ne obravnava v energetskem smislu, prav tako ne v poslovnih načrtih EPCG. Ministrstvo za energetiko in rudarstvo se ne bo ukvarjalo s hipotetičnimi situacijami, temveč z relevantnimi kazalniki in dokumenti ter veljavno zakonodajo Črne Gore, ki prepoveduje gradnjo na tem območju. Kar zadeva ocene vpliva na okolje, je za to pristojno ministrstvo, v čigar pristojnosti je ekologija,” je navedeno v odgovoru tega ministrstva.

Dodik je pretekli teden na srečanju s predsednikom skupščine Andrijem Mandićem povabil Črno Goro, naj se vključi v projekt izgradnje hidroelektrarne “Buk Bijela” na Drini pri Foči in naj ga neha blokirati.

V sporočilu Dodikovega kabineta je bilo takrat navedeno, da “če obstajajo prizadevanja, da se Črna Gora vrne v ta projekt, je predsednik Milorad Dodik izrazil pripravljenost, da to sprejme”.

“Črni Gori ponujamo, da se vključi v ta megaprojekt. Če ne želijo, naj nas ne blokirajo,” so bile navedene Dodikove besede v sporočilu.

Dejal je, da projekt zdaj ne posega in ne potaplja voda v Črni Gori. Navedel je tudi, da Črna Gora že dolgo časa predstavlja problem za Bilećko jezero, ter da so zahtevali “sklic sestanka v Trebinju, na katerem bodo sodelovali ministri za energetiko in direktorji Elektroprivred, kot tudi drugi pomembni ljudje, in da se to reši s sporazumom”.

Đukanovićev sporazum, nato deklaracija

Vlada Črne Gore, katere predsednik je bil Milo Đukanović, je aprila 2004 dala načelno soglasje, da z Republiko Srbsko gradi HE “Buk Bijela”. Takrat je bil predviden visok jez, njegova akumulacija pa bi segala do sotočja Tare in Pive na črnogorskem ozemlju.

Po tem so sledili protesti ekoloških organizacij in državljanov, ki so proti gradnji zbrali več kot 11 tisoč podpisov in predali peticijo skupščini. Parlament je decembra istega leta s glasovi opozicije, dela manjšinskih strank in SDP-ja sprejel Deklaracijo o varovanju reke Tare.

Po tem je bil v RS izdelan nov projekt, ki je predvideval nižjo višino jezu, dodana pa je bila še ena hidroelektrarna na Drini, nižje ob reki blizu Foče. Nato sta gradnjo teh hidroelektrarn začeli RS in Srbija, ki sta o tem podpisali sporazum leta 2020. Financerja bi bili Elektroprivreda Srbije in Elektroprivreda Republike Srbske preko skupnega podjetja “Hidroenergetski sistem Gornja Drina”.

Razpisan je bil tudi razpis za izvajalce, lansko poletje pa so bile predložene tri kitajske ponudbe. Vendar je bilo vse preloženo, ker sta medtem stekla dva spora – prvi pred Ustavnim sodiščem BiH glede koncesij, saj državne oblasti BiH menijo, da premoženje v obmejnem pasu ne pripada entitetam, temveč državi BiH, drugi pa pred Unescom, ki ga je sprožila Črna Gora zaradi možnega negativnega vpliva na Taro, oziroma na območje Narodnega parka “Durmitor”.

ERS, EBiH in Srbija so se dogovorile

Iz EPCG navajajo, da spremljajo dogajanja v zvezi s temi spori, ter da vedo, da se je prvi spor nedavno končal, saj sta se dve elektroprivredi, ERS in EBiH, dogovorili, da dobita po 25-odstotni delež v tem objektu, Republika Srbija pa preostalih 50 odstotkov.

“Kar zadeva drugi spor, sta se julija 2021 ministrstvi za okolje Črne Gore in Republike Srbske dogovorili o oblikovanju strokovne skupine, ki bo preučila možen vpliv HE ‘Buk Bijela’ na reko Taro v Črni Gori. Julija 2023 sta BiH in Črna Gora ustanovili skupno delovno skupino za reševanje problemov v zvezi s projektom HE ‘Buk Bijela’. Takrat je pri sporazumu posredoval sekretariat energetske skupnosti. Iz Vlade Republike Srbske je bilo sporočeno, da bodo izdelali dodatno ekološko študijo, da bi analizirali učinke gradnje hidroelektrarne na Narodni park ‘Durmitor’ v Črni Gori, ki je pod zaščito organizacije Unesco. V odločitvi Odbora za svetovno dediščino je bilo poudarjeno, da mora BiH oceniti potencialni vpliv projekta HE ‘Buk Bijela’, ki je načrtovan na reki Drini v BiH, na visoke naravne vrednosti Durmitorja in na reko Taro. Od držav BiH, Črne Gore in Srbije je bilo zahtevano, da ohranijo kontinuiteto rečnega ekosistema in neoviran tok reke, ter da morata BiH in Srbija zagotoviti tudi oceno potencialnih vplivov s strateško oceno vpliva na okolje, in sicer v sodelovanju s Črno Goro,” so sporočili iz EPCG.

Po starem načrtu je Črni Gori pripadla tretjina

Črnogorski hidrolog Slavko Hrvačević za “Vijesti” pravi, da je sodelovanje Črne Gore pri gradnji bodoče HE “Buk Bijela” “zadeva sporazuma držav, ki spoštuje vse vidike v skladu z ustrezno vodno zakonodajo ter vsemi drugimi mednarodnimi pravili in normami”.

“Zgornji porečje reke Drine razpolaga z velikim hidropotencialom. Kot najatraktivnejša rešitev za izkoriščanje tega potenciala se je pokazala HE ‘Buk Bijela’, ki bo kot čelna elektrarna z vidika velikosti akumulacije, instalirane moči in povprečne proizvodnje, največja elektrarna na reki Drini. Lokacija za gradnjo jezu in hidroelektrarne se nahaja devet kilometrov gorvodno od mesta Foča z višino zadrževalnika 500 metrov nadmorske višine,” je dejal Hrvačević.

Navaja, da je bil po starem načrtu iz SFRJ predvideno, da se njena akumulacija nahaja na ozemlju BiH in Črne Gore.

“Z medsebojnim sporazumom je bila takrat izvedena delitev hidropotenciala, tako da Črni Gori pripada ena tretjina, BiH pa dve tretjini potenciala. Tretjina akumulacije bi se nahajala na ozemlju Črne Gore. Po takratnem sporazumu ni bilo predvideno sodelovanje Črne Gore pri financiranju. V tistem času so vse analize kazale, da naj Črni Gori pripade 37 % proizvodnje. Iz tega je mogoče sklepati, da ne glede na to, da ni bilo predvideno sodelovanje Črne Gore pri financiranju, ter s tem, da Črna Gora ‘vnaša’ del svojega ozemlja, pridobiva pravico na podlagi hidropotenciala. Vojna dogajanja devetdesetih let so prekinila vse aktivnosti na realizaciji načrtovane HE ‘Buk Bijela’,” je dejal Hrvačević.

Nižji jez, potrebna nova študija

Navaja, da je bil v začetku 2000-ih ponovno aktualiziran ta projekt, vendar je bil leta 2004 prekinjen po burnih reakcijah črnogorske javnosti in sprejetju Deklaracije o varovanju reke Tare.

“Nato so oblasti sosednje države sprejele določene aktivnosti na novem projektu HE ‘Buk Bijela’ z nižjo kotno maksimalnega zadrževanja, ki bi segala do meje s Črno Goro. Kar zadeva kanjon reke Tare, gre za edinstven, zaščiten kanjonski narodni park, ki ni le pod formalno zaščito Unesca, temveč je tudi pod najskrbnejšim nadzorom svetovne javnosti, še posebej zelo aktivnih ekoloških organizacij. Na 45. zasedanju Odbora za svetovno dediščino Unesca je bil sprejet sklep, s katerim se BiH zavezuje, da oceni potencialni vpliv projekta HE ‘Buk Bijela’ na visoke naravne vrednosti Durmitorja in na reko Taro, in sicer s posodobljeno oceno vpliva na okolje v tesnem posvetovanju s Črno Goro,” je dejal Hrvačević.

Navaja, da je treba porečje Drine in izkoriščanje vodnih potencialov obravnavati skozi integralno upravljanje, torej da je edini pravilen pot, da se celotno območje obravnava kot edinstvena celota, da bi se zagotovili maksimalni učinki večnamenskega izkoriščanja voda, kar je v skladu s cilji Okvirne direktive EU o vodah.

Kreševljaković: BiH je kršila konvencije, čakamo objavo odločitve

Pravna svetovalka v združenju Aarhus center v BiH Nina Kreševljaković, ki se ukvarja z varstvom pravic državljanov iz mednarodne Aarhuške konvencije – udeležba javnosti pri sprejemanju odločitev in pravica do pravne zaščite v vprašanjih, ki se tičejo okolja, je za “Vijesti” dejala, da pričakujejo, da se bo spor v zvezi z “Buk Bijelo” rešil v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki so zavezujoče za obe državi.

“Junija 2020 smo uradno podali informacije Odboru za izvajanje Espoo konvencije, ki se nanaša na čezmejno oceno vpliva projektov na okolje. Po Espoo konvenciji lahko nevladne organizacije samo podajo informacije Odboru, medtem ko lahko samo države članice pošljejo uradno pritožbo, kar je v tem primeru storila Črna Gora. Razlogi iz podanih informacij so se nanašali na dejstva, da Črna Gora ni bila pravilno vključena v postopek čezmejne ocene vpliva med izdajanjem ekološkega dovoljenja v letih 2011 in 2013, kot tudi med obnavljanjem dovoljenja leta 2019,” je dejala Kreševljaković.

Navaja, da je bila izvedena nepravilna ocena možnih negativnih vplivov načrtovanih hidroenergetskih projektov na Črno Goro ter možen vpliv na Unescovo zaščiteno območje Tare in na zaščiteno ribo mladico.

Dejala je tudi, da Črna Gora ni bila obveščena o načrtovanih projektih v letih 2012 in 2019, kot tudi da postopek čezmejne ocene vpliva na okolje ni bil izveden v skladu s Konvencijo.

“Decembra 2023 je Odbor sprejel osnutek odločitve, s katerim je ugotovil, da je BiH kršila določbe Espoo konvencije in jo pozval, naj izvede ponovni postopek ocene čezmejnega vpliva na okolje, s katerim bi vključila tudi Črno Goro, pa tudi druge države, na katere bi projekt lahko imel vpliv. Objava uradne odločitve se pričakuje kmalu,” je dejala Kreševljaković.