Kriza v vojaški industriji: Džindić-Novalić iščeta novega krivca!

Mina Čorbo-Zećo

Pod vplivom strankarske politike, da bi prikazala odličen položaj v vojaški industriji, je vlada FBiH že leta zavajala in lažno poudarjala novice o domnevnem razcvetu vojaške industrije, ki jo je, tako kot energetski in plinski sektor, uničil minister SBB Nermin Džindić, skupaj s premierjem Fadilom Novalićem (SDA), ki je najbolj odgovoren za delo vlade FBiH in njenih ministrov.

Da bi prikrila tatvino in resne managerske napake, je vlada sprejela tudi poročilo za leto 2020 zveznega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo o poslovanju podjetij, povezanih z vojaško industrijo, registriranih v FBiH.

Toda poleg poročila ni nič drugega. Dokaz za to je zgodba, ki smo ji priča v zadnjih dneh, ki pritiska na razvojno banko FBiH in ki jo nekateri interesni krogi obtožujejo, da štiri mesece ne odgovarja na zahteve vodje zveznega direktorata za vojaško proizvodnjo, ki je od razvojne banke zahteval predplačniško jamstvo v višini 20 milijonov KM.

In tako je mehurček počil, saj so vse Džindićeve izjave in pohvale pokazale, da v vojaški industriji ni ničesar cvetočega, razen da nakazuje na propad te pomembne panoge, kar bi bil v tem trenutku katastrofa!

Želel bi izpostaviti le nekatere Džindićeve izjave iz preteklosti, ki so ustvarile lažno sliko.

Nermin Džindić (27. avgust 2018)

‘V zadnjem obdobju je vojaška industrija zaposlila 1.000 novih delavcev, promet in hkrati izvoz se je povečal za 60 odstotkov, skupni dobiček pa se je vsako leto povečal za 30 milijonov KM.’

Nermin Džindić (2. december 2020)

‘Kar zadeva FBiH, je vojaška industrija zabeležila rahlo rast in do konca leta bomo imeli 100% realizacijo načrta, ki ga bomo presegli. Koronavirus je negativno vplival na vojaško industrijo. Že marca, ob pojavu prvega klopa v 'Igmanu', smo naredili ustrezne popravke in spremembe, usklajevanje pa poteka dnevno. Prišlo je do odpovedi nekaterih komponent, vendar tudi do povečanja nekaterih drugih izdelkov. Letos bo eno najuspešnejših.’

Nermin Džindić (27. junij 2021)

‘Vojaška industrija je izjemno pomemben sektor industrijske proizvodnje v naši državi in vsem podjetjem na področju vojaške industrije smo se od začetka mandata ustrezno posvetili. Žal pa je bilo tisto, kar smo našli, razočaranje, saj so bila vsa podjetja do vratu v težavah. Zato smo naredili ambiciozen načrt in po štirih letih smo imeli promet 300 milijonov KM. To nam je bil pokazatelj, da nismo delali zaman, nato pa smo naredili še zahtevnejši načrt, ki ga bomo poskušali doseči, s ciljnim prometom milijardo dolarjev.’

In vse te izjave so bile dejansko del načrta, ki je vključeval pomoč razvojne banke.

Vlada FBiH je pričakovala, da bo razvojna banka še naprej zagotavljala ugodna posojila in nepovratna sredstva za podjetja vojaške industrije.

Kot primer, Binas iz Bugojna že ima 6,1 milijona posojilne zadolženosti pri razvojni banki, posojilo pa se ne odplačuje. Niso uspeli odplačati niti prejšnjega, za katerega je razvojna banka privolila v reprogram.

Vendar Džindić in Novalić, s podporo Fahrudina Radončića, se zavedata, da druge poti ni.

Zato so po letih nezakonitega vodenja za vršilca dolžnosti direktorja razvojne banke imenovali Mensuda Bašića, ki bi lahko postal kolateralna škoda vsega tveganega posojanja, ki se lahko zgodi v prihodnosti.

Bašić je bil imenovan za direktorja razvojne banke, čemur je predhodil dogovor med SDA in SBB, pri čemer sta si zamenjala položaja. SDA je tako prevzel vodenje FBiH Autoceste (avtoceste), SBB pa vodenje razvojne banke.

V zvezi s tem obstaja tudi strankarska odgovornost za vse, kar se zgodi, kar nakazuje na črn scenarij propada.

Modus operandi dvojca iz vlade FBiH je viden skozi poslovanje drugega podjetja iz vojaške industrije, Pretis. Vodstvo podjetja in minister Džindić manipulirata z delavci in sindikatom. Najprej oropajo in uničijo podjetje, nato pa vpleta sindikat, da zaplete situacijo, da bi se izognili odgovornosti! Delavci so v zadnjih nekaj mesecih izvedli več protestov, ker jim niso bili redno plačani ne plače ne delovna doba, po čemer je vodstvo izplačalo zaostale plače.

V plinskem in energetskem sektorju so našli krivce v Jasminu Salkiću, Almirju Bečareviću, Admirju Andeliji ... in zdaj naj bi Mensud Bašić predstavljal najbolj odgovornega za težko stanje v vojaški industriji!?

Čeprav je bil Bašić formalno nominiran v imenu SBB, je bilo od začetka jasno, da je cilj en sam, zagotoviti nemoten pretok denarja iz razvojne banke!?

Vendar se zdi, da Bašić racionalno postavlja svoje prioritete in da si ne bo dovolil, da bi bil žrtveni kozel za politiko SDA in SBB, ki vojaško industrijo spravljata na kolena.

Slaba izbira strateških partnerjev

Pomen močnega strateškega partnerja se je pokazal skozi zavezanost lastnikov Pobjeda Rudet iz Goražda, ki so del podjetja prodali turškemu investitorju.

Trdijo, da sedanje proizvodne zmogljivosti ne bi bile dosežene z nobenim domačim vlagateljem. Pobjeda Rudet je v istem kompleksu kot GINEX; pred njegovim sedežem, poleg zastave BiH, je turška. Pred stavbo GINEX ni tujih zastav, le črni dvomi, da bodo posredniške pogodbe in transferne cene, spremenjene v prid osebne koristi, na koncu premagale eno najmočnejših podjetij v vojaški industriji.

Ameriška ali nemška zastava pred GINEX-om bi simbolično povezala celoten kompleks z Natovo industrijo, hkrati pa bi potrdila zavezanost oblasti v Federaciji Bosne in Hercegovine, da se resnično borijo za državo.

Tako vojaška industrija najbolje ponazarja politično mentaliteto oblasti v FBiH, ki bi želele, da bi jim ZDA in EU rešile državo, medtem ko si dobiček obdržijo izključno zase in za majhen krog ljudi, prek katerih trgujejo na trgih tretjih držav.

Najboljši primer je stavka delavcev Binas Bugojno in ustavitev proizvodnje v tem podjetju. Znanje iz njega se je leta kradlo in uporabljalo za poslovanje zasebnih podjetij, ki so jih zgradili nekdanji vodilni, in kako ter s kom so poslovali, kaže SIPA-ino zanimanje za pogodbe s kupci iz Egipta.

To je podjetje, kjer se je Bakir Izetbegović nekoč hvalil z granatami in drugim orožjem „v primeru najslabšega scenarija“.

Visoka izdaja s strani SDA in SBB

Ta odnos do vojaške industrije bi lahko imenovali izdajo s strani SDA in SBB, glede na to, da so njihovi kadri (Fadil Novalić in Nermin Džindić) odgovorni za ta vitalni segment industrije.

Visoko izdajo je mogoče obravnavati v kontekstu, da je bila obrambna sposobnost države postavljena pod vprašaj!

In propad vojaške industrije se je začel s „čiščenjem“ zveznega direktorata za vojaško industrijo, kamor sta Džindić in Novalić, s soglasjem Izetbegovića in Fahrudina Radončića, namestila kadre, ki bi se prilagodili njunemu načinu dela.

V svojem trenutnem mandatu so tiho namestili veliko število svojih kadrov v vojaško in kovinsko industrijo. Ti kadri so bili pripeljani iz Cimosa in TDM, v katerih imata premier, minister in povezani posamezniki lastniške deleže. To so večinoma družinski člani in osebe s skupnimi interesi, večinoma iz Tuzlanskega kantona.

15. julija 2021 je bilo jasno, da se je v vojaški industriji nekaj „začelo kuhati“, ko je sindikat podjetja Igman Konjic sprejel odločitev o ustavitvi proizvodnje za pet minut tisti dan, od 11:55 do 12:00. Na ta način so želeli izraziti podporo in opozoriti na pritisk na PD Igman, vodstvo in direktorja podjetja, ki je zaradi tega odstopil.

Glede na to, da Džindić nima pretiranega vpliva (in zato prostora za manipulacije) v Igman Konjicu, so poskušali za vsako ceno odstraniti direktorja PD Igman Đahida Muratbegovića, ki to gospodarsko velikanko z več kot 1.000 zaposlenimi zelo uspešno vodi.

Kadar ima Džindić besedo pri kadriranju, dobimo primer Pretis. Znano je in že wielokrát napisano, kako je zvezno podjetje Pretis d.d., ki ga vodita Novalić in Džindić, kupovalo blago od zasebnega podjetja TMR, katerega lastnika sta Novalić (družinski člani) in Džindić.

Poslovanje Pretisa in TMR je dokumentirala tudi Uprava za neposredno obdavčitev BiH. Z denarjem, pridobljenim iz Pretisa, sta Novalić in Džindić kupila tudi halo v podjetju Unis Tools. Vse je bilo prijavljeno tožilstvu Kantona Sarajevo, vendar primer nikoli ni bil uradno formiran in ni znano, v kakšni fazi je.

Prepletene povezave in dolga ter zapletena zgodovina podjetij vojaške industrije bi morale spodbuditi preiskovalne organe, da se čim prej vključijo v primer.

Eno je gotovo, da je bila Džindićeva, nato pa še Izetbegovićeva in Radončićeva zgodba o uspehu vojaške industrije napihnjen balon, saj je poleg Pretisa in Igmana tu še zgodba o podjetju Zrak, ki je na robu propada.

Razmere v vojaški industriji so katastrofalne, kar nakazujejo neplačane plače in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi kriminalne poneverbe v nekaterih podjetjih, kar bo povzročilo večmilijonske izgube.

 

---