Mož, zgrajen iz prevare in laži

Ko sem nedavno na tem mestu govoril o "etičnih problemih polemičnega narativa" (https://www.facebook.com/abdulah.sidran.3/posts/526745240815612?pnref=story), so mnogi moji bralci razumeli, da v ozadju, v neizrečenem, kot prototipi za izbrano temo, stojijo povsem konkretni javni uslužbenci, s katerimi sem se družil v določenih fazah svojega precej dolgega življenja.

Med prešutimi imeni je bilo tudi ime župana Tuzle Jasmina Imamovića, diplomiranega pravnika z literarnimi ambicijami in kandidata za prosto mesto predsednika uničene SDP BiH. Z njim sem "prijateljeval" in se občasno družil približno deset let, in to druženje je bilo včasih tako tesno, da sem – včasih tudi nehote, in proti svoji volji – izvedel ali bil priča nekaterim dogodkom in vedenjem, ki ga temeljito in v vsakem pogledu diskreditirajo, tako kot zasebnika kot javnega uslužbenca. Z takim spoznanjem normalen človek in pisatelj nima kaj drugega, kot da ga brcne v zabojnik grdih spominov. Fuj! Fuj! Fuj!

Toda ko se temu "normalnemu človeku in pisatelju" po določenem času zaradi okoliščin zgodi tisto, kar se je zgodilo meni – da postanem žrtev zlonamernih mahinacij in obrekovanj s strani tega svojega nekdanjega prijatelja, ko isti ta "prijatelj" najame in nanj nahujska desetino novinarskih plačancev, da leta ponavljajo laži, ki bodo branile njegov problematičen in šarlatanski položaj – kaj storiti? Iz smetišča grdih spominov in spoznanj začeti vleči in pred javnost iznašati njegovo odvratno vsebino?

Občanom Tuzle je znano dejstvo, da je njihov predvojni, vojni in povojni občinski sekretar, današnji župan Jasmin Imamović, eden prvih Tuzlanov, ki je, skoraj takoj po začetku agresije na BiH, maja/junija 1992, ugrabil stanovanje občanke ne-bošnjaške narodnosti. Sodni spor v zvezi s tem "predmetom" je prišel do Strasbourga in njegov izid ni negotov. (Glej: http://tuzlalive.ba/dani-2012-godine-nacelnik-jasmin-imamo…/) Če bi za to dejstvo izvedel pravočasno, se s to osebo ne bi niti rokoval, kaj šele gradil prijateljstva!

Seveda, če se je nekdo pripravljen v okoliščinah vojne ukvarjati z ugrabitvijo tujih stanovanj – zanj je tudi najhujše laganje malenkost. Polna tri leta zavestno in premišljeno laže – in plačuje novinarje, da njegovo laž množijo in širijo! – da je konflikt med nama povzročila moja "jeza" zaradi tega, ker je bil moj roman "Odkup sirove kože" izločen iz konkurence za nagrado MS 2012. Laže kot pes! Proti voluntarističnemu načinu "dela" in popolni pravni in proceduralni neurejenosti poslov v zvezi s to nagrado sem se uprl tri leta prej, leta 2008/2009! potem, ko sem izvedel za sramotno izločitev genialnega romana "Vječnik" bosanskega pisatelja Nedžada Ibrišimovića iz konkurence za nagrado MS. Polemika o tem v dnevniku "Oslobođenje" je trajala dva meseca, decembra 2008 in januarja 2009. Nikakršen moj roman ni obstajal, niti nisem vedel, da bo obstajal!

Seveda, če nekdo vsa svoja razmerja in prijateljstva gradi in neguje izključno iz lastnih karierističnih pobud, kalkulacij in ambicij – kot to od nekdaj počne J. Imamović – potem to niso prava prijateljstva. Pokvarjen partner v tem odnosu ne more vedeti, kdaj je neko "prijateljstvo" začelo in kdaj se je končalo. Tako tudi Imamović ne ve, da se je prekinitev najinega prijateljstva začela veliko prej, potem, ko so se izkazale za zaman moje večkrat izrečene prošnje, naj me reši verbalnega maltretiranja v obliki nenehnega hvalisanja z lastnimi švalerskimi podvigi! Tega se ni dalo prenašati! Manijakalni hvalisavec se ni branil med imeni svojih "žrtev" omenjati tudi imen nekaterih članic njegove žirije za književno nagrado MS! Da bi bilo vsaj v tem kakšnega pripovednega šarma, elegance ali humorja! Toda nič: očke, ki mežikajo, in jezik, ki včasih oblizne ustnico, medtem ko čeznjo prenaša gnusobe.

Če mislite, da je to konec in da se ne more predstaviti nič bolj grdega od tega – motili ste se. Na žalost. Pohvalil se mi je, nekega popoldneva v mojem stanovanju v Sarajevu, na ulici Marsela Šnajderja 9 – da je nedavno "uredil" tudi hčerko enega naših skupnih prijateljev.

Pustim vam, da sami najdete ime za takšen človeški material.

(Dnevni avaz, 3.9.2015)