Čovićeva ministrica molči: Vsaka podobnost hrvaške samouprave in Dodikovih referendumov (ni) naključna

Zakaj molči obrambna ministrica BiH Marina Pendeš, čeprav je bila seznanjena, da so pripadniki oboroženih sil BiH v nedeljo, 25. septembra, šli na neustavni referendum v Republiki Srpski, o čemer pričajo posnetki v dnevniku, objavljenem na televiziji N1.

Predsednik Skupne komisije za obrambo in varnost parlamenta BiH Sifet Podžić je dejal, da bo ta komisija 6. oktobra obravnavala to težavo in sprejela ukrepe, če tega ne bodo storili MO BiH in generalni inšpektor, piše novinarska agencija Patria.

Iz urada za stike z javnostjo so nam sporočili, da ministrica Pendeš ne bo komentirala tega primera, ki spodkopava ustavni red države.

Če so bili do zdaj vedno zoper pripadnike OS BiH sproženi disciplinski postopki po uradni dolžnosti na podlagi objav v medijih ali na družbenih omrežjih, kako to, da tokrat za ministrico Pendeš ali generalnega inšpektorja brigadnega generala Enesa Husejnovića ni dovolj razlog za sprejetje določenih ukrepov, to, da se na TV posnetkih jasno vidi, da so bili pripadniki OS BiH v uniformah na voliščih, s čimer so neposredno udarili po ustavnem redu te države, kar je kaznivo dejanje.

Referendum, ki je bil organiziran v RS kljub opozorilom Ustavnega sodišča BiH, Bruslja in Washingtona, da gre za protidjetonski akt in neustaven ukrep, v marsičem spominja na hrvaško samoupravo, ki je bila razglašena leta 2001.

Pred 15 leti je Hrvaški narodni sabor soglasno sprejel odločitev o razglasitvi začasne samouprave na večinsko hrvaških območjih v BiH. Takrat, kot tudi zdaj, ko se to dogaja prek neustavnega referenduma v RS, je bil cilj doseči „enakopravnost narodov“ (kar koli naj to pomeni).

Če ne bi bilo reakcije mednarodne skupnosti, ki je dobesedno z „SFOR-jevimi tanki“ ugasila upor in ustavila hrvaško samoupravo, bi moral zelo hitro slediti referendum z vprašanjem: „Ali ste za tretji entitet ali za kantonizacijo BiH?“.

Spominjamo ministrico Pendeš, da so leta 2001 pripadniki Vojske FBiH hrvaške narodnosti, ki so se pridružili samoupravi, zasedli določene vojašnice in orožje. Poleg politične vstaje je bilo tisto leto v Federaciji BiH na sceni tudi vojaško uporništvo.

Ideja hrvaške samouprave se je danes obudila kot nikoli v zadnjih 15 letih in se nenehno prepleta skozi vse izjave vodje HDZ BiH Dragana Čovića ter Deklaracijo HNS, sprejeto lani.

V sklepih HNS, sprejetih 3. marca 2001, med drugim piše:

„Hrvaški narodni sabor ne more sprejeti, da bi referendum hrvaškega naroda v BiH, kot izraz demokratične volje hrvaškega naroda, lahko bil povod za nedemokratično kaznovanje v imenu demokracije“.

Vsaka podobnost z neustavnim referendumom v RS in izjavami predsednika RS Milorada Dodika je naključna.

Ustava in zakoni so jasni

Zakon o obrambi BiH v 5. členu jasno določa, da se „Oborožene sile ne smejo uporabljati v politične namene ali za dejavnosti političnih strank“.

15. člen Zakona o službi v oboroženih silah BiH določa, da ima vojaška oseba pravice in dolžnosti „ščititi suverenost in ozemeljsko celovitost BiH v skladu z Ustavo BiH in mednarodnim pravom“. Vojaška oseba je dolžna spoštovati Zakon o obrambi BiH, direktive, predpise, odredbe ministra za obrambo, varnostno politiko in obrambno politiko BiH.

Osebe na službi v oboroženih silah so lahko odgovorne tako kazensko kot disciplinsko, en postopek pa ne izključuje vodenja drugega. Kazenski zakonik BiH v poglavju 16. opredeljuje kazniva dejanja zoper integriteto Bosne in Hercegovine, med katerimi je tudi rušenje ustavnega reda, za kar je predvidena zaporna kazen do pet let.

Tožilstvo BiH lahko po uradni dolžnosti, v skladu z Zakonom o kazenskem postopku BiH, sproži preiskavo v primeru izida pripadnikov OS BiH na glasovanje na neustavni referendum, neodvisno od preiskave, ki jo bo sprožilo Ministrstvo za obrambo BiH.

Sojenje Anti Jelaviću

Na sodišču BiH se je leta 2001 začel sodni proces proti bivšemu predsedniku HDZ BiH in članu Predsedstva BiH Anti Jelaviću, zaradi spodbujanja ustavnega reda in poskusa spodkopavanja obrambne moči. Poleg Jelavića je bilo zaradi hrvaške samouprave obtoženih še šest visokih funkcionarjev HDZ BiH, vendar so se kasneje od njih umaknili.

Posnetki, na katerih je videti glasovanje pripadnikov OS BiH 24 sekund in 2,36 minute.