Čović nadaljuje svoje načrte: SBB in SDA sta dovolila, da nacionalno razdeli tudi JP Autoceste

Od imenovanja nove uprave JP Autoceste FBiH novembra 2015. je očiten zastoj pri gradnji avtocest, razen gradnje odseka Koridorja Vc Klopče - Pečuj (Donja Gračanica), ni pomembnejših projektov, piše novinarska agencija Patria.

Poznavalci razmer v tem podjetju navajajo, da se nova uprava, ki jo sestavljajo kadri SBB, HDZ BiH in SDA, ukvarja z nacionalno delitvijo namesto z gradnjo prometne infrastrukture.

Tako je pretekli teden v dnevnikih Večernji list in Dnevni avaz objavljen javni poziv za nabavo pisarniških prostorov v Mostarju, ki naj bi bili oddaljeni največ 100 metrov od ulice Kralja Zvonimirja. Oglas je bil objavljen 12. in 13. avgusta, odprt pa je do 18. avgusta.

Hkrati je JP Autoceste FBiH odpovedalo najemno pogodbo za pisarniške prostore BH Telecomu in BH Pošti, v katerih prostorih je bil do sedaj sedež JP Autoceste v Fejićevi ulici.

Viri agencije Patria iz tega podjetja trdijo, da se na ta način začenja nacionalna delitev podjetja.

- Delitev pisarniških prostorov je le prvi korak k delitvi celotnega podjetja na nacionalni osnovi. Nedavno so se v nove prostore JP Autoceste, ki se nahajajo na desnem bregu Neretve, preselili zaposleni JP Autoceste hrvaške narodnosti, ki so delali v pisarnah v vzhodnem delu Mostarja, medtem ko so Bošnjaki ostali. Vendar pa prostori na zahodni strani očitno niso dovolj veliki, da bi se preselili vsi zaposleni hrvaške narodnosti, zato je bil objavljen javni poziv – pravi naš vir.

Več podrobnosti smo želeli izvedeti od direktorja Autoceste FBiH Đenana Salčina (SBB), vendar se ni odzival na klice novinarjev agencije Patria.

Kot razkriva vir Patrije, bo po tem, ko se Hrvati izselijo iz sedeža podjetja, v obstoječi zgradbi ostalo viška prostora, zato je bila obstoječa najemna pogodba (Fejićeva ulica) odpovedana, direktor Autocesta pa išče nov manjši prostor v vzhodnem delu Mostarja, domnevno v prostorih Islamske skupnosti.

- Tako bo včerajšnje uspešno multinacionalno podjetje najprej fizično razdeljeno na dva dela po nacionalni osnovi, kar je le uvertura. Znotraj sektorjev, ki jim poveljujejo izvršni direktorji iz vrst hrvaškega naroda (HDZ BiH), se že zaposleni iz Sarajeva hrvaške narodnosti selijo v Mostar in obratno, v srednji menedžment pa se imenujejo izključno zaposleni hrvaške narodnosti – dodaja naš vir.

Glede na to, da poteka ustvarjanje vzporednih struktur znotraj tega podjetja, je jasno, da gre za odredbo Dragana Čovića, vodje HDZ BiH. Čudi, da so voditelji „vsebošnjaške“ koalicije Bakir Izetbegović (SDA) in Fahrudin Radončić (SBB), katerih kadri so prav tako v tem podjetju (dva izvršna in generalni direktor), tako zlahka popustili Čovićevim željam.

Celotno dodeljevanje štipendij nadarjenim študentom je bilo na čakanju, dokler na seznamu ni bilo ciljno število študentov hrvaške narodnosti.

Blokade trajajo mesece

Blokada dela Autocesta FBiH je trajala od novembra 2015. leta, imenovanje direktorja Saličina pa je bilo na čakanju od marca 2016. leta zaradi spora med SDA in HDZ BiH glede ene pozicije izvršnega direktorja. Razmerje moči med izvršnimi direktorji je 2:2, tako da so bili vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev Ivica Ćurić (v.d. izvršni direktor za ekonomske in finančne zadeve - HDZ BiH), Marin Jelčić (v.d. izvršni direktor za upravljanje in vzdrževanje - HDZ BiH), Jasmin Bučo (v.d. izvršni direktor za projektiranje in gradnjo - SDA) in Adem Zolj (v.d. izvršni direktor za splošne, kadrovske in pravne zadeve - SDA).

Glede na razpoložljive podatke, HDZ-jevi kadri v upravi Autocesta nimajo izkušenj v gradbenem sektorju. Ivica Ćurić je po pisanju medijev „propali tajkun iz Žepča“, opravljal pa je tudi funkcijo ministra za delo, socialno politiko in begunce v vladi Zeniško-dobojskega kantona, njegova firma „NBI Ćurić“ pa državi dolguje več kot 6,6 milijona KM davkov.

Marin Jelčić (HDZ BiH) je delal v Croatia zavarovalnici in prej ni imel vodstvenih izkušenj. Jelčić je tudi član GO HDZ BiH Mostar.

Po drugi strani pa imata Bučo in Zolj vešletne izkušnje v tem sektorju. Bučo je opravljal tudi funkcijo direktorja Autocesta, Zolj pa je bil na čelu Direkcije za ceste KS.