Čović nadaljuje nevihto za tretjo entiteto, medtem ko Nikšić z UZP medijev realnost gleda skozi rožnata očala

Piše: Rasim Belko

Medtem ko se sarajevska javnost po starem običaju zabavlja z drobnimi preigravanji in moralnim zgražanjem nad Dodikovimi igricami kot posledico britanskega inženiringa nad pravom, se v ozadju odvija veliko resnejša tekma.

Tista, ki ima v nasprotju z Dodikovimi političnimi performansi kontinuiteto, strategijo in jasnega izvajalca v podobi Dragana Čovića.

V zadnjih nekaj dneh smo priča pospeševanju Čovićevih diplomatsko-političnih aktivnosti, ki se, glej čudo, ne odvijajo v institucijah BiH, temveč v vzporednih strukturah lobijev in neformalnih kanalov. Ob asistenciji Kabirija, človeka, katerega poslovno-diplomatska sled je več kot kontroverzna, je Čović očitno izkoristil srečanje z izraelsko veleposlanico v BiH, da bi plasiral HDZ-jevo staro ambicijo o ustvarjanju ustavnih predpostavk za tretjo entiteto in uvedbo konsociacijskega modela ureditve države.

Zakaj ravno Izrael? Zato, ker Čović zelo dobro ve, da ima v mednarodnih odnosih simbolika podpore iz Tel Aviva, četudi omejena, na Zahodu določeno težo. Sarajevo na to nima nobenega odgovora. Naše ministrstvo za zunanje zadeve deluje po modelu, da če se nekdo ni slikal na Instagramu ali oglasil na Facebooku, potem se ni nič zgodilo.

Hkrati Čović svoje sarajevske partnerje, Nermina Nikšića in Elmedina Konakovića, modro in spretno vodi v napačno smer. Na sestankih jim servira mantro o evropski poti in reformah, medtem ko jim v resnici pod nogami propada teren države, ki se komaj drži nad vodo. Oni kimajo, se fotografirajo in stopajo pred novinarje z nasmehom, kot da so pravkar končali pogajanja o vstopu v EU. V resnici pa se Sarajevo vrti v krogu, medtem ko se Čovićev vlak premika naprej proti jasnemu cilju.

Da bo paradoks popoln, Čović prek svoje strankarske televizije, ki nosi pečat udruženega zločinskega podviga, obsojenega v Haagu, odpira prostor antidemokratično vsiljenemu premierju FBiH, da govori o ustavnosti vlade RS. In nihče ne vpraša Nikšića, prej pa tudi Konakovića – zakaj pristajate na gostovanje na tem medijskem podaljšku UZP? Je mogoče, da voditelji Trojke ne razumejo, da s tem dajejo legitimnost nadaljevanju udruženega zločinskega projekta skozi politične aktivnosti in medijski narativ. Ali pa so tako zmedeni, da jim je vsaka kamera in vsak kadar pomembnejši od bistva?

In medtem ko Čović izvaja nevihto za tretjo entiteto, nam Nikšić z UZP medijev sporoča, kako vse deluje, kako je koalicija, razširjena z NES, stabilna in kako ni težav.

Medtem, ko se politične predstave vrstijo, Federacija BiH tone. Eno podjetje namenske industrije je ustavilo proizvodnjo, ker nima surovin, in nikogar v vladi FBiH to ne skrbi. Parlament molči, na dopustu je. Zadolževanja se vrstijo, nihče več ne ve, koliko. Gospodarstvo stagnira, življenjski standard pada, institucije so v komi. Toda sarajevski partnerji iz Trojke še naprej mantrajo o evropski poti in razvoju, kot da je dovolj ponavljati fraze, da bi ustvarili realnost.

In tako, medtem ko se državljanom prodaja pisana laž evropske poti, se resnična grožnja delitve države tiho utemeljuje. Ni Dodik tisti, ki v tem trenutku dela strateške korake, on je le hrup in dim. Glavni izvajalec del se nahaja zahodno od Neretve, njegovo ime pa poznamo že dolgo.

V Sarajevu pa se ukvarjajo z Dodikovo vlado, volilnimi listami in kombinatorikami. Ker Sarajevo že dolgo nima niti načrta niti volje, da bi se ukvarjalo z usodo države!