Čović je za pregovore samo kad gubi bitku

Dragan Čović meni, da je revizija sodbe Bosne in Hercegovine proti Srbiji za genocid pred Mednarodnim sodiščem v Haagu napačen politični potez Bakirja Izetbegovića. Revizija je nazadovala že tako ali tako omajane odnose med političnimi strankami v Bosni in Hercegovini.

O tem vprašanju, pravi Čović, so morali odločati vsi trije člani Predsedstva BiH, ne le Izetbegović. Vprašanje revizije sodbe zanj ni le pravno, temveč tudi politično vprašanje! Bosna in Hercegovina pa mora govoriti z enim glasom. Kakršnakoli drugačna komunikacija je sramota pred mednarodno skupnostjo.

Lahko bi rekli, da so Čovićeva politična stališča nikjer in povsod, zato se obnaša, kot da je na klackalici. Ko je bilo končno objavljeno, kaj je prišlo iz Haaga, je izjavil, da se ne bo izrekel o verodostojnosti agenta Sakiba Softića. Izkazalo se je, da ni ne za ne proti začetku sodbe. Ne more biti povsem odprt zaradi pritiska lastne javnosti, zaradi pritiska družin hrvaških žrtev in tudi Katoliške cerkve.

Zanimivo je, da prav Čović, skupaj z Ivanićem in drugimi politiki iz RS-a, zdaj zahteva, da Bosna in Hercegovina govori z enim glasom pred mednarodnimi institucijami. Kaj mu je en glas? Politične metafore razkrivajo človeka, ki želi, da udeleženci zbora pojejo vsak svojo pesem, občinstvo pa uživa v edinstvenem kaosu.

Konec januarja je Čovićev glas govoril sam v imenu Bosne in Hercegovine pred Evropskim parlamentom, ko je bila izglasovana Resolucija o Bosni in Hercegovini z dodatkom federalizacije. Takrat ni iskal soglasja drugih dveh članov Predsedstva BiH. Željana Zovko, nekdanja veleposlanica BiH, Čovićev kader, je prestopila v tabor Hrvaške v Evropskem parlamentu in se srdito borila, da bi Bruselj odobril federalizacijo Bosne in Hercegovine. Bolje rečeno vzpostavitev tretjega entiteta z etnično čistim hrvaškim narodom. Takšno politiko zagotovo ni uveljavila v Bruslju, temveč v zahodnem Mostarju, v imenu politike HDZ-a.

Lahko rečemo, da se politika predsednika HDZ-a in HNS-a temelji na matrici: „Kar je moje, je samo moje, kar je tvoje, je tudi moje in tvoje.“

Če se kdo upre takšni politiki, se Čović spretno skriva za hrvaškim narodom. Za vsak Čovićev greh kot obramba ponudi zgodbo o ogroženosti hrvaškega naroda. Hrvaški narod je res ogrožen, kot tudi druga dva naroda v BiH. Vendar se narod ni sam ogrozil. Koliko je Čović zaslužen za ogroženost Hrvatov? Narod ne vodi sam sebe. Hrvaški narod vodita Čović in HDZ. Kdo ogroža hrvaški narod na ozemlju, ki je etnično čisto?

Kljub vsej ogroženosti se cilji izpolnjujejo: Osvajajo se ozemlja in mesta, en narod, ena stranka, en vodja... In vse to, da bi govorili z enim glasom.