Čović in Dodik v strateškem partnerstvu po zagrebškem receptu

Piše Muharem Cero 

---

Da je priložnost za dober plen tudi v kalnih vodah, ni tuje dobrim poznavalcem političnih dogajanj v BiH. 

Medtem ko je med korona-morjem vseprisoten strah vstopil v bosanske domove, so nekateri prav v tem videli priložnost za plen. 

Daleč od besed prevarantov so se koordinirali politični potezi dokazanega strateškega partnerja Milorada Dodika in Dragana Čovića.

Dobro uigran večletni tandem je prav v takšnem okolju prepoznal priložnost za doseganje svojih političnih ciljev, ki naj bi vrhunec dosegli na jutranjem zaključnem shodu ob koncu predsedovanja Republike Hrvaške svetu Evrope. 

Dvojica je spretno pletla mrežo, da ne bi zamudila dobre priložnosti. Daleč od oči javnosti BiH se je lobiralo za uresničitev njunih dveh pomembnih političnih ciljev. Lobiralo se je po hodnikih in salonih evropskih birokratov, poslanskih skupin in pomembnih oseb. 

Tik pred zagrebškim srečanjem je politična frakcija EPP v EU izvedla tudi svojo spletno konferenco z namenom oblikovanja usklajenih skupnih stališč v zagrebškem nastopu. 

Sledil je cel niz zmedenih političnih manevrov, najprej Čovića, nato pa še Dodika. Vodja HDZ BiH je prek zvestega Bevande zaustavil porazdelitev odobrenih sredstev MMF-ja, s čimer je svojo privolitev pogojil z jasno participacijo kantonov pri odobritvi. 

Na mala vrata, a z dobro priložnostjo, se je prvič poskusilo doseči mednarodno subjektivnost kantonov, kar naj bi postal nov presedan za prihodnje finančno in politično delovanje. 

V drugem koraku sta Čović, Bevanda in Krišto kljub že sprejeti obveznosti zavrnila sodelovanje v ad hoc političnem telesu v procesu izpolnjevanja 14 pogojev EU s strani BiH. 

Tretji, verjetno predhodno dogovorjeni korak, je izvedel strateški partner Dodik. Najprej je legitimiral Čovićevo zavračanje ad hoc ekipe, kar je imelo za posledico vsaj začasno zaustavitev celotnega procesa, morda pa je pomembneje, da je pred zagrebškim srečanjem poslal sporočilo o nefunkcionalnosti BiH. 

Nekako sočasno je Dodik poslal pisma vsem udeleženkam jutranje spletne konference in jim predstavil svoja politična stališča. Seveda je tudi tokrat upravičil Čovićevo delovanje in potrdil, da je z njim soglašen. 

Seveda gre za etnično legitimnost in izvajanje sodbe Ljubić.

Cilji dvojca in njuna pričakovanja od jutranjega zagrebškega srečanja, čeprav se morda zdijo neskladni, so vsekakor zelo usklajeni in v svojem bistvu protibosanski. 

Namen je med potjo, v korona okolju, spremeniti ustavnopravni značaj BiH in z mehanizmom usklajevanja, za kar je posebej zainteresiran Dodik, dati status splošnega ustavnega delovanja v Bosni in Hercegovini. 

Če bi Dodik dosegel ta cilj, bi utrdil načelo nadrejenosti entitet državi, državne institucije pa bi zmanjšal na mehanizem delegatskega odločanja, kjer bi se vsaka državna odločitev sprejemala na podlagi predhodnega potrdila na organih in institucijah entitet, šele nato bi se po kurirju posredovala v institucije BiH, ki bi bile zvedene le na preprosto usklajevanje entitetnih in na koncu etničnih stališč. 

Ta proces traja že dlje, prikrit pod krinko ohranjanja avtonomije entitet, kot to pogosto rad reče Dodik. Čovićev cilj je za vsako ceno v ta proces vključiti kantone in okrepiti, po Dodikovih besedah, njihovo “vidnost”.

Analitična svoboda mi dovoljuje, da premišljujem, da je morebitni uspeh v tem le prehodna faza operacionalizacije Resolucije o konsociativnem federalizmu, sprejete v Evropskem parlamentu. 

Večji strah je treba gojiti pred praznovanji pod maskami kot pred tistimi z razpoznavnim obrazom.