Čović in njegovi privrženci: Cilj je tretji entitet, okoliščine in politični partnerji se spreminjajo, a ne politika tujcev do HDZ

Piše: Amra Vrabac

„Če imamo svoj tretji entitet, imamo genijalen način, da zaščitimo vsakega Hrvata, ki živi izven tega entiteta. Želimo začasne rešitve glede Ustave prav izkoristiti kot orožje, da na koncu dobimo svoj entitet, svojo federalno enoto. Pomembno je, da ima izvršno, zakonodajno in sodno oblast, kako se bo imenovala v BiH, pa nič več ne pomeni“, je govoril predsednik HDZ Dragan Čović v Švici leta 2011.

Tisto, kar je takrat govoril, je ostala Čovićeva politika vse do danes. Včasih v večji ali manjši meri, odvisno od političnih partnerjev, s katerimi tvori oblast, vendar „tretji entitet“ je ideja, ki v HDZ vedno živi.

Ko so se pred splošnimi volitvami leta 2022 okrepila pogajanja o volilni zakonodaji z mediacijo evropske in ameriške administracije, je Čović vztrajal, da se FBiH razdeli na dve volilni enoti, oziroma pet kantonov z večinskim bošnjaškim prebivalstvom in pet kantonov z večinskim hrvaškim prebivalstvom, na podlagi česar bi se izvolila dva člana Predsedstva BiH in tako omogočilo, da ima HDZ trajno člana Predsedstva BiH.

Takšen scenarij ni bil sprejet, po oblikovanju oblasti z novimi političnimi partnerji, strankami trojke (SDP, NIP, Naša stranka), pa je Čović ponovno začel vztrajati pri volilni zakonodaji BiH po „meri tretjega entiteta“.

Politični program, od katerega ne odstopajo, javno pogosto zagovarjajo vsi kadri HDZ, tako politični kot iz družbenega življenja. Med njimi tudi novinar Zoran Krešić, čigar zadnje izjave o „vrnitvi Herceg-Bosne“ so po burnih odzivih v javnosti prisilile tudi Veleposlaništvo ZDA, da zavzame stališče.

„Želim si, da se vrne Herceg Bosna! Zame osebno, za ta narod, je Herceg Bosna svetinja! Mislim, da bi morali biti vsi ponosni nanjo in na vse, kar je počela. Ne glede na to, kakšne sodbe in odločitve sodišč obstajajo. Iskreno, pričakujem od ljudi iz HDZ in drugih na oblasti, da delajo na, milo rečeno, rušenju Federacije, na čim večjem njenem slabljenju, ker bi to, vsaj če bi se jaz spraševal, bil strateški interes Hrvatov“, je v enem zamahu dejal Krešić v oddaji Zrcalo tjedna.

"Njegovi sramotni pozivi k nadaljnji delitvi Bosne in Hercegovine in blokadi delovanja Federacije Bosne in Hercegovine so destruktivni, neodgovorni in nedosledni izgradnji skupne, multietnične prihodnosti znotraj evroatlantskih institucij. Ne samo, da so njegovi prijavljeni pozivi k vrnitvi Herceg-Bosne nevarni in protidaytonski, ampak so žaljivi in ​​regresivni, po našem mnenju ga zaradi tega naredijo nekvalificiranega za katero koli funkcijo v javnem RTV servisu. Politični voditelji morajo prenehati sklepati dogovore, ki spodkopavajo funkcionalnost institucij in ignorirati interese vseh konstitutivnih narodov zaradi napredovanja lastnih, ozkih političnih interesov", so sporočili iz Veleposlaništva ZDA Krešiću, ne pa tudi Draganu Čoviću, ki je 28. avgusta s ponosom obeležil obletnico ustanovitve HRHB.

V isti oddaji je s Krešićem gostovala tudi predsednica FBiH Lidija Bradara, ki je s odobravanjem poslušala Krešića. Lidija Bradara je tista, katere prijatelj je obsojeni vojni zločinec Dario Kordić, odgovoren za zločine v Ahmićih, kjer je bilo ubitih 116 civilistov, med njimi ženske, otroci, starci, vas je bila požgana, mošeje pa porušene do temeljev.

Ko je Bradara med enim gostovanjem na N1 trdila, da Kordić „ni več vojni zločinec“, ker je odslužil kazen, takrat izostalih odzivov Veleposlaništva ZDA. Ni bilo zahtevkov, da se Bradara umakne s položaja predsednice FBiH.

„Obsojenec, ki odsluži kazen za kakršen koli zločin, valjda preneha biti obsojenec, tako tudi za vojno zločinsko dejanje“, je dejala Bradara.

Isto stališče ima še ena perjanica HDZ, Sanja Vlaisavljević, ministrica za kulturo in šport v Vladi FBiH. Nekaj dni po sramotnem nastopu Lidije Bradare se je strinjala z njo in sporočila, da je Kordić odslužil kazen za vojno zločinsko dejanje.

„Kaj bomo z vojnimi zločinci, ko odslužijo kazen. Morajo biti rehabilitirani“, je dejala Vlaisavljević.

Na drugem posnetku, ki je bil objavljen v javnosti, je Kordić v veselem tonu dejal, „da bi vse ponovil“. Vendar nobena od njiju zaradi podpore vojnemu zločincu ni bila zamenjana s funkcije, niti nista imeli kakršne koli sankcije. Edino, kar sta dobili, je policijska zaščita. Redni gostji sta sprejemov Veleposlaništva ZDA, evropskih uradnikov ali pa OHR-ja.

Valjda Kazenski zakonik BiH in spremembe, ki jih je vsilil nekdanji visoki predstavnik Valentin Inzko, veljajo samo na delu ozemlja FBiH, ker za „pet Čovićevih kantonov“ in RS to ni primer.

Kakšna je politika HDZ, kaže tudi, da sankcionirani Marinko Čavara opravlja funkcijo člana kolegija Predstavniškega doma PS BiH. Ne črna lista ne sankcije niso bile ovira, da Čović svojega sodelavca kandidira za Parlament.

In vse, kar je Krešić govoril v oddaji z Bradaro, je pravzaprav isto, kar govori tudi Čović. Predsednik HDZ nikoli ni sprejel sodbe haaški šestorici za Združeni zločinski podvig. Nasprotno, celo hvaležen je za „zgodovinsko dimenzijo“ ustvarjanja tako imenovane Herceg-Bosne.

„Vsem tistim, ki na takšen način poskušajo komentirati HZ HB, oziroma organiziranost hrvaškega naroda, bi se morali resnično pogledati zgodovinsko dimenzijo tega, kar so počeli in delali ter se odnašali… Takrat bo lažje iskati skupni dogovor, prostor, v katerem se živi, ​​oblikovati na primernejši način, civilizacijsko, za razliko od časa, ko se je vojskovalo in iskalo rešitev problemov ali zamišljenih strategij enega drugega in tretjega naroda – je komentiral Čović.

Torej, politika HDZ je nespremenljiva in gre k cilju formalne vrnitve Herceg-Bosne.

To bo predstavljalo nalogo novim političnim partnerjem, del tega načrta pa se že izpolnjuje.

Tako so Čović in njegovi kadri ustavili projekt Južne interkonekcije, dokler se ne oblikuje novo podjetje, ki ga bodo vodili Hrvati in odločali o plinu, „ne da bi nekdo iz Sarajeva odločal o plinu, ki teče po ozemlju, kjer živijo Hrvati“.

O odprtju odseka avtoceste od Počitelja do Zvirovića pod patronatom Andreja Plenkovića ter politiki HDZ, ki se usmerja iz Zagreba pod krinko evropske poti BiH, je odveč govoriti, saj nevarnost za peklenski načrt vidijo le redki.