Čović, Dodik in njuna pot do končne delitve BiH!

Z nadaljevanjem časa postaja vse bolj jasno, da Dragan Čović, vodja HDZ BiH, ne zanima volilni zakon, ki bi v celoti ustrezal vsem normam in vrednotam demokracije. Njegov interes je delitev Bosne in Hercegovine, kar dokazujejo njegovi koalicijski sporazumi z Miloradom Dodikom. Jasno je tudi, da na tem delajo že leta. Pri vsem imajo polno podporo Zagreba in Beograda, uspelo pa jim je celo pridobiti določene mednarodne uradnike! Da delujejo usklajeno in sinhronizirano, dokazuje Dodikova napoved, da je mogoče, da njegova stranka podpre HDZ BiH in bojkotira splošne volitve oktobra prihodnje leto!?

Dragan Čović in HDZ vedo, da z bojkotom volitev ne bi veliko pridobili, saj bi izgubili oblast v Federaciji BiH, vsakič, ko Dodik grozi z bojkotom, pa javnost dobi vtis, da se morajo pogajanja o volilnem zakonu čim prej končati!

In trenutno stanje v BiH je mogoče brati tudi iz njenega dosedanjega napredka k Evropski uniji.

Bosna in Hercegovina je vlogo za članstvo v EU vložila februarja 2016, ki jo je Evropska komisija pregledala in nato 29. maja 2019 sprejela Mnenje o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU, v katerem je med drugim navedeno, da je Komisija BiH postavila skupno 3.897 vprašanj o vseh politikah, relevantnih za proces evropske integracije. BiH je potrebovala skupno 14 mesecev, da je odgovorila na prvih 3.242 vprašanj, in 8 mesecev za odgovor na dodatnih 655 vprašanj.

Kljub vzpostavljenemu mehanizmu usklajevanja za vprašanja, povezana z EU, se oblasti niso uspele dogovoriti o odgovorih na 22 vprašanj: 1 o političnih merilih, 4 o regionalni politiki in 17 o izobraževalni politiki. Vse to govori o (ne)učinkovitosti mehanizma usklajevanja, ki ima 33 delovnih skupin in skupno 1.700 članov.

Da bi se začela pogajanja o pristopu Bosne in Hercegovine k Evropski uniji, bo morala BiH temeljito izboljšati svoj zakonodajni in institucionalni okvir, da bi izpolnila 14 ključnih prednostnih nalog. Teh 14 prednostnih nalog je razdeljenih po področjih, eno od področij pa je sprememba volilne zakonodaje, v smeri zagotavljanja preglednosti volilnega procesa in financiranja političnih strank.

Ena od prednostnih nalog je tudi temeljita izboljšava institucionalnega okvira, vključno z ustavno ravnjo, da bi se med drugim uvedel nadomestni klavzuli, ki bi državi omogočila začasno izvajanje pooblastil drugih ravni oblasti po pristopu, da bi preprečili in odpravili kršitve zakonov EU in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da bi odpravili diskriminacijo državljanov. In namesto da bi se vsa državna telesa Bosne in Hercegovine, parlamentarne politične stranke in prijatelji Bosne in Hercegovine (ZDA, EU) osredotočali na vprašanja 14 prednostnih nalog, se je iznenada pojavilo vprašanje, to je zahteva HDZ BiH po reševanju tako imenovane težave legitimnega predstavništva, pa tudi vprašanje samega obstoja države Bosne in Hercegovine, ki ga je postavil Milorad Dodik in SNSD, z zahtevami po prevzemu oblasti BiH s strani entitete RS in ustvarjanju, kot sam pravi, neodvisne Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine.

‘Poudariti je treba, da nobena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice ali Ustavnega sodišča BiH ne obravnava vprašanja legitimnega predstavništva konstitutivnih narodov v Predsedstvu BiH, torej volitev članov Predsedstva s strani samo enega ljudstva/naroda. Takšne zahteve so v nasprotju celo s 14 prednostnimi nalogami, ki jih mora BiH izpolniti, saj ena od prednostnih nalog zahteva, da BiH zagotovi enakost in nediskriminacijo državljanov, zlasti po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru "Sejdić in Finci", pravi za Patrijo Enver Išerić, pravni strokovnjak.

Poleg tega se od Bosne in Hercegovine zahteva, da odpravi pravico do veta pri odločanju, ki se nanaša na upravna in reprezentativna telesa, zlasti v domovih narodov, pa tudi v Domu narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine (entitetni veto).

"Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, da se pogajanja o tako imenovani omejeni ustavni reformi in spremembah volilnega zakona vodijo na način, ki je povsem v nasprotju z zahtevami EU, pa tudi z demokratičnimi načeli, ki veljajo v sodobnih državah, in ki se nanašajo na volitve, delovanje in delo državnih organov.

Ta zaključek je bil dodatno potrjen med glasovanjem SNSD in HDZ v Domu narodov Parlamentarne skupščine o predlogu sklepa SNSD glede razveljavitve Zakona o prepovedi zanikanja genocida, ki je jasno, nedvoumno in zelo odkrito izrazil svoje stališče do genocida, zločinov in zločincev, pa tudi do mednarodnih sodišč, ki so v svojih sodbah ugotovila njihovo obstoj. S politiki, ki zagovarjajo in izvajajo takšne politike, je treba dialog voditi na povsem drugačen način, kot smo ga doslej imeli priložnost videti.

Milorad Dodik nam zagotavlja, da njegova dejanja ne bodo povzročila vojne, saj bo s mirnimi sredstvi preprečil delovanje države Bosne in Hercegovine z različnimi protiustavnimi odločitvami v Narodni skupščini entitete Republika Srbska.

"Mirna ločitev", ki jo zagovarja Milorad Dodik, ni nič drugega kot vojna, saj nihče ne izroči domovine mirno, je dejal Išerić.

Pravi, da bi Miloradu Dodiku bilo treba povedati, da bodo vsi, ki ljubijo svojo domovino Bosno in Hercegovino, njegova mirna protiustavna dejanja in napad na ustavni red preprečili z zakonitimi in mirnimi sredstvi.

"Zato bi morali vsa telesa Bosne in Hercegovine, katerih delo je Milorad Dodik blokiral, nadaljevati z delom, kot da so v polni sestavi, Dodiku dati rok za deblokado dela institucij in če bo nadaljeval z blokado, se vrniti k dejavnostim Bosne in Hercegovine v skladu z Ustavo Republike Bosne in Hercegovine. O vsem tem je treba obvestiti Združene države Amerike, Evropsko unijo in Svet za implementacijo miru, to je jamce Daytonskega mirovnega sporazuma. Edina alternativa temu je popolna kapitulacija pro-bosanskih strank pred še vedno živimi aspiracijami sosednjih držav po popolni destabilizaciji Bosne in Hercegovine in njeni končni delitvi, ki jo izvajajo preko svojih eksponentov v Bosni in Hercegovini", je dodal Išerić.