Komentar: Prepoved vstopa v vaše države vsem, ki poveličujejo vojne zločince

Avtor: Armin Aljović

---

Nekdanji nemški diplomat in visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, Christian Schwarz Schilling, v članku za Deutsche Welle piše, da sta nas ta marec 'dva dogodka spomnila na zla dejanja iz prejšnjega stoletja: sodba za Radovana Karadžića in parada četnikov v Višegradu'.

'Težko si je predstavljati drugačno kazen za tako hude zločine, načrtovane umore na tisoče nedolžnih ljudi,' je zapisal Schwarz-Schilling, ki se je skliceval na sodbo proti Karadžiću.

Kot vidimo, Schilling ni presenečen nad dosmrtno ječo za Karadžića, vendar se zdi, kot bomo videli pozneje v besedilu, frustriran nad nekaterimi politiki v BiH, ki kritizirajo sodbe haaškega sodišča ter relativizirajo ali zanikajo vojne zločine in kršitve človekovih pravic, ki sodijo med najhujša zločine v Evropi po drugi svetovni vojni.

Kot izkušen politik poskuša razumeti to, spominjajoč se podobne situacije v Nemčiji po drugi svetovni vojni, ko nekateri zanikajo zločine holokavsta, čeprav so bile obtožbe potrjene pred sodiščem za vojne zločine v Nürnbergu. Zato je nemški Bundestag, parlament Zvezne republike Nemčije, sprejel zakonodajo, ki zanikanje holokavsta kaznuje.

Ker je očitno, da v BiH ni mogoče sprejeti nobene takšne zakonodaje zaradi politikov v parlamentu, ki bi glasovali proti, je Schilling predlagal, da bi visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko, ki nadzoruje mirovni proces, sprejel zakonodajo, ki bi prepovedala zanikanje zločinov in tako zaščitila pravno državo. 

Ali bi OHR lahko uvedel zakon, ki bi vsaj do neke mere zaščitil žrtve? Visoki predstavnik, ki mu njegov nekdanji kolega predlaga odločnejšo politiko glede zanikanja genocida, bi zagotovo pojasnil, da trenutno nima soglasja vseh držav članic Sveta za implementacijo miru v BiH za takšen korak, zato bi bilo najbolje, če bi lokalna vlada pokazala človečnost in civilizacijski čut ter ustvarila pravne pogoje za kaznovanje obujanja vojnih zločinov, kot je na primer storila Inzkovova Avstrija.

Vendar pa glede na trenutne okoliščine takšne zakonodaje v BiH ne bi bilo mogoče sprejeti ne z obstoječimi politiki ne v trenutni klimi v Svetu za implementacijo miru.

Predstavnik bosanskih Srbov Milorad Dodik ne želi nobene zakonodaje, ki bi prepovedala zanikanje vojnih zločinov. Ko ga je nedavno novinar vprašal, ali bi takšno zakonodajo podprl, je ponosno napovedal, da bo vsaka takšna pobuda za novo zakonodajo na državni ravni, ki bi omogočala kaznovanje tistih, ki zanikajo vojne zločine in s tem povezane sodne odločbe, zavrnjena. 'Ne bi bilo prvič, da bi kaj takega zavrnili,' je Dodik dejal novinarjem v Banja Luki.

Glede na to, da je BiH predaleč od kakršnekoli katarze, kakšna je potem rešitev za politike v BiH, ki ne le zanikajo zločine, ampak poveličujejo ustvarjalce teh zločinov, kot to počne Milorad Dodik, ko pravi, da sta Radovan Karadžić in Ratko Mladić njegova junaka? Ali kakšna je rešitev za najboljšega študenta Filozofske fakultete v Vzhodnem Sarajevu, ki pravi: 'Vedno bomo ponosni, da preživljamo čas v centru, poimenovanem po Radovanu Karadžiću.' 

Države članice EU, pa tudi druge, bi lahko preprosto prepovedale vstop fašistom, da ne bi onesnaževali svojih družb.

Pred kratkim smo videli, kako je napadalec na dve mošeji na Novi Zelandiji, terorist Brenton Tarrant, pred svojim krvavim pohodom v Christchurchu preživel čas v Bosni in Hercegovini, kjer ga je navdihnil balkanski mesar Radovan Karadžić.

Ena takšna odločitev zahodnih držav bi bila dostojen udarec vsem oboževalcem zločincev v BiH.

Za začetek bi lahko osnova za takšen ukrep bila amandma slovenskega evropskega poslanca Igorja Šoltesa, vključen v resolucijo Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018, ki od Srbije zahteva priznanje genocida v Srebrenici kot predpogoj za njeno vključitev v EU. Če Srbija ne more v EU, ne da bi priznala genocid v Srebrenici, zakaj bi Dodik ali Vučić, na primer, kot pionirja te ideologije, lahko hodila po ozemljih Evropske unije?